ermin međedović, blogotip

Arhiv za december, 2006


Newseum

25 december 2006

news.png

Newseum je prvi interaktivni muzej novic in je že leta, skoraj vsak dan, deležen mojega klika. Deluje od leta 1997. Preprosto. Vsakih 6 ur objavljajo naslovnice večine dnevnih časopisov z vseh celin. Kot pdf datoteke si jih lahko shranite na disk. Arhivirane lahko najdete tudi naslovnice za nazaj. Slovenskih časopisov še ni, upajmo da kdaj bodo.

Beograjska Politika pa je. Pred kakšnim mesecom me je obiskal njihov umetniški direktor, prekmurec v Beogradu, kolega Borut Vild in mi zaupal da Jovica Veljović že ‘reže’ črke za novo Politiko. Supervizor pri projektu bo Mirko Ilić. Politika bo v cirilici.

Saks Fifth Avenue

25 december 2006

sfa1.png
Pentagramov Michael Bierut je z svojo ekipo osvežil podobo newyorške trgovine Saks Fifth Avenue. Logotip, ki ga je davnega leta 1973 ustvaril Tom Carnase, so nekoliko posvetlili in ga postavili na črno ozadje.

sfa2.png
Vse skupaj so potem razrezali na 64 kvadratkov. Z zamenjavo pozicij ter rotacijo teh delov so dobili značilen vzorec, uporabljen pri embalaži. Mene je pritegnilo tole - možnih kombinacij vzorca je 98,137,610,226,945,526,221,323,127,451,938,506,431,029,
735,326,490,840,972,261,848,186,538,906,070,058,088,365,083,852,800,000,000,000.

-link

Žiga

24 december 2006

Med množico voščilnic, ki sem jih dobil v teh dneh me je - priznam - najbolj pritegnila tista od prijatelja fotografa Žiga Koritnika. Tole je njen spodnji del.

1trafikantbyzigakoritnik2006.jpg

Žiga je velik človek, velik fotograf in ima rad velik cappuccino.

Kaj imajo skupnega Abba, Dan Brown in Futurama?

23 december 2006

07.jpg
071.jpg

Nekaj dni nazaj sem skiciral številke za nek projekt. Nehote sem opazil, da sem ponesreči narisal svoj prvi - verjetno tudi zadnji - številčni ambigram. Moj je tisti ki ga lahko preberemo tudi obrnjenega na glavo. Obstaja sicer cela kopica različnih ambigramov in pravzaprav nisem prepričan da moj šteje med njih. Ker ni beseda ampak letnica.
Meni so se vedno zdeli primerni za tatuje ali logotip kakšne heavy metal skupine. Pri glasbenikih so očitno popularni ne glede na zvrst, ker sta logotipa - tako Abbe kot Nine Inch Nails - ambigrama.

072.jpg

Logo DOOP (the Democratic Order Of Planets) iz risanke Futurama je tud ambigram. In nazadnje angleška naslovnica “Angelov in demonov” Dana Browna. Naslovnica te knjige je delo Johna Langdona. Ob njem se mi zdi pošteno omeniti še Kima Scotta.

Ali kdo pozna kak slovenski ambigram?

Helvetica film

23 december 2006

h_clips.jpg

Štirje napovedniki prihajajočega dokumentarca.

Pangram prever

22 december 2006

Kolega Miha Kunc, član ekipe Dmagazina, je naredil PangramPrever, majhno Flash aplikacijo za pomoč pri ustvarjanju pangramov.

“Še refresh o PangramPrever®; v belo okence otrok tipka/kopira/pastea, v spodnji vrstici pa se mu odšteva črke, ki jih je uporabil. Ko porabi vse črke, se izpiše število porabljenih znakov. Upoštevajo se le črke - neglede na velikost - diakritiki, ločila in ostala navlaka so kakopak ignorirani. :)
Cilj pisanja pangramov je speven stavek (ponavadi) humorne vsebine ali vsaj (Monty Pythonovskega) absurda. Za slovenščino se izkaže, da se ideali gibljejo okoli 35 znakov (jebiga, slovani pa samoglasniki). Pod to mejo trpi sintaksa in so stavki (če jim lahko tako rečemo) precej … hkm … poetični, nad to mejo pa se razvlečejo in so hardly še stavki - postanejo z vejicami ločene črevaste koraldice. Toleriamo pa seveda tudi daljše misli - odvisno predvsem od vsebine, originalnosti, zapomnljivosti - optimizacija pride na zadnje mesto. V predlanskem natečaju smo zgornjo margino postavljali na 55 znakov - naj se narod izživlja!!”

Na voljo tukaj:

Macintosh Slo, Cro in Cyr

Windows Slo, Cro in Cyr

Lorem hamburg dog

21 december 2006

V Cicerovem tekstu (de Finibus Bonorum et Malorum) iz leta 45 pred našim štetjem srečamo tale stavek: “Neque porro quisquam est qui dolorem ipsum quia dolor sit amet, consectetur, adipisci velit…”. V prevodu naj bi pomenil približno tole: “Nikogar ni, ki ljubi bolečino sámo, ki jo išče in jo hoče imeti, zgolj zaradi tega, ker je bolečina”.¹

lorem.jpg
‘Kvazi besedilo’ je svoj binarni pohod začelo v Adobe-ovem PageMaker-ju.

Lorem ipsum itn. je začetek brezveznega² paragrafa, ki se uporablja kot slepi tekst za ponazoritev oblike črk in / ali teksta. Slepi tekst (ang. “dummy text”) oblikovalci izkoriščamo za snovanje in oblikovanje časopisnih strani, dopisov, knjig, skratka vseh publikacij, ki bodo / ko bodo / če bodo realizirane, vsebovale smiselno besedilo. Z njim ponazorimo ’sivino strani’, izbrane črkovne vrste, odnose med velikostmi in podobno. Fascinantno pri “Lorem ipsum…” je, da obstaja že od konca 15. stoletja, ko je neznanemu mojstru padlo na pamet, da z njim prikaže svoj izdelek. Že stoletja je - skoraj nespremenjen - standard saj so mu v toku časa dodali le kakšen y, ki ga osnovna različica ne vsebuje. Relevantnega naslednika zaenkrat ni na obzorju, čeprav je bilo že kar nekaj poskusov.

Za zaslonsko premerjavo črkovnih vrst je tole odlično. In smo spet tam.

Hamburgefontsiv
je - poleg “OHamburgevons” - najpogostejša beseda, ki jo oblikovalci uporabljamo za testiranje in prikazovanje značilnosti črkovne vrste in vsebuje vse pomembne parametre črkovnih vrst. Avtor, dr. Rudolph Wolf, je “Hamburgefontsiv” pred kakšnimi 70 leti uporabil za promocijo črkovnih vrst legendarnega D. Stempel AG. Za tovrstne namene ga uporabljamo še danes. Sám sicer raje uporabljam Hamburgefontšiv, ker prikaže tudi obliko, velikost in pozicijo diakritičnega znamenja.

The quick brown fox jumped over the lazy dog
Znameniti pangram o lisici in psu je danes del marsikatere aplikacije za organiziranje fontov na osebnih računalnikih. Plus način za predstavitev črk. Omenjeni pangram (gr. “pan gramma” = “vsaka črka”) vsebuje vseh 26 črk angleškega alfabeta. Prenašalci denarja, ameriška družba Western Union, so pangram iznašli za testiranje svojih teleksov oz. teleprinterjev (če kdo slučajno ne vé: to so bili predhodniki telefaksov).

Nekaj slovenskih pangramov:
V črkah najdeš službo zdomec tipograf - Lucijan Bratuš
V blišču grotesk pojaham trnc vzdolž serifa - Miha Kunc
Hišničin bratec vzgaja polže pod fikusom - Marko Crnkovič
Besni dirkač iz formule žuga cehu poštarjev - Marjeta Bratuš
Fučka se mi hladna goveja žolca brez pršuta - Lucijan Bratuš

Plus nekaj tujih:
Pa’s wijze lynx bezag vroom het fikse aquaduct - nizozemski
El veloz murciélago hindú comía feliz cardillo y kiwi. -
španski
Voix ambiguë d’un coeur qui au zéphyr préfère les jattes de kiwis - francoski

¹ Polona, hvala za pomoč pri prevodu.
² op. lektorice - “Brezveznost sicer ni slovenska beseda, ampak se mi zdi toliko stilska, da je nikakor ne gre popravljati.”

Natan

21 december 2006

Vaške straže 2007.

Rad imam tega fanta.

natan.jpg

(via e-mail)

Pismo 06

20 december 2006

Če slučajno pride mimo. Klik na slikico.

061.jpg

Post, true & open

19 december 2006

Moja prva dokumentirana črkovna vrsta je iz zvezka, ki sem si ga lastil v šestemu razredu osnovne šole. Takrat je bil faca Bruce Lee. Do mene včasih prijazna gospa, moja mama, je izvirnik shranila in mi ga, nekaj let nazaj, tudi izročila. Seveda sem bil vesel!

unicode3.jpg

Niso ravno Brižinski spomeniki, pa vendar zame zgodovinsko.

Spominjam se, da sem takrat lepo živel z izdelavo logotipov. Sošolkam in sošolcem sem ustvarjal “logotipe” iz njihovih imen na zadnji notranji strani zvezka in kot plačilo zahteval sendvič in tisto pijačo, ki si lasti podobo Božička. Sendvič je moral biti krajec. Nujno. Rezina “zagrebačke” (v Sloveniji Ljubljanske salame) stlačena med dve rezini črnega kruha je bila premalo. Če si bil lastnik krajca, si bil cool.
Nekje proti koncu osnovne šole sem odkril Letraset. Te transparentne folije sem uporabljal dolgo časa in ko so se sčasoma posušile in je lepilo popustilo, je bilo dovolj, da si si v kopalnici sposodil lak za lase prej omenjene, včasih prijazne gospe, in prešprical folijo po zadnji plati. V majhnem industrijskem mestecu, kakršno je bilo mesto mojega rojstva in odraščanja (Bambi Molesters so tudi od tam - zastonj reklama Pavo!), sem bil zavidanja vreden in ponosen lastnik Letraset kataloga. Onega dne sem ga dobil kot darilo v Trstu, ker sem porabil vseh sto + nekaj tisoč našparanih lir za črke na folijah. Še vedno imam nekaj te robe. Spomnim se le še, kako so me gledali cariniki s kupom papirjev namesto “Rifle” kavbojk.

Čas fotostavka bom preskočil, da uvod ne bo predolg.

Med enkami in ničlami.
Pred nekaj dnevi sem v garaži Maximarketa srečal kolega, ki je botroval mojemu bloganju. Na poti domov sem se spomnil, da je bil ravno on eden prvih, ki je digitalizirano črkovje v - ne tako davni preteklosti - poslovenjeval (beri dodajal diakritična znamenja, po domače “kljukice” in “strešice”) ter - preverjeno - s tem tudi lepe cekine služil.
Potem me je zaneslo in sem se spomnil URW-jevega Ikarusa (ki je za izdelavo kerning parov imel še dodatek z imenom Kernus) in pozneje Altsys Fontographerja. Za verzijo 2.0 sem odštel 295 $. Verzija 4.1.5. je bila zadnja, takrat že Macromedia Fontographer.
Fontographer je od marsikaterega nadebudneža (med katere štejem predvsem sebe) dobesedno naredil tipografa. V Fontographerjevo tablo si lahko pospravil 256 znakov. To je zadostovalo za marsikatero črkovno vrsto, le da si z črkami, ki jih potrebuje slovenski jezik, povozil nekatere druge črke. To so bili časi, ko so je nekaj velikih slovenskih oglaševalskih agencij in ex. Reprostudio KVM (Igor, Adam in pokojni Dore) odločilo za skupni nakup optičnega diska (ali je to bil SyQuest?) z nevem-koliko-fonti od URW-ja.
Ko si font odprl v Fontographerju, si imel možnost vpogleda v očem skrito in ukaz “Font Info” je odprl okno, v katerem je na vseh črkovnih vrstah s tega medija pisalo, da je lastnik avtorskih pravic zagrebški MikroMarket. Famozni MikroMarket je fontovje okrasil z predponami “slo” (tudi “cro” če so vsebovali še ć in đ in se oklical za imetnika avtorskih pravic?!

unicode1.jpg

To so bili časi.

FontStudia (Letraset) nisem nikoli videl, DTL Fontmaster Demo različico sem si pretočil na disk in čez tri ure ugibanja, kje? - kaj? - zakaj?, odnehal. Poleg Enschedé-ja je Dutch Type Library po mojem mnenju zagotovo ponudnik najbolj kvalitetnih črkovnih vrst, med katere programska oprema za izdelavo teh ne sodi.

Konec je leta 2006. FontLab Studio je veliko boljši kot FontLab 4.6. Luc(as) de Grott mi je pred leti v Pragi zaupal, da je tudi on imel prste vmes. Steroiden s Pythonom, katerega avtor je Justov starejši brat Guido van Rossum, je FontLab trenutno brez konkurence. Rusi vedo, kako se to dela.

Post script
Ko je leta 1984 Apple predstavil svoj prvi osebni računalnik, Adobe pa PostScript (PS), je bila to tudi velika prelomnica za oblikovanje črkovnih vrst. Delujoč na BCP (Bézier curve point) principu je PS definiral črke z vektorskimi linijami in zaslonsko pojavnost kot bitmap slike. PostScript Type 1 je obdržal kot svojo skrivnost, javnosti pa razkril specifikacije PostScript Type 3, ki je pri zaslonski pojavnosti izkoriščal najbolj pogoste velikosti črk - 9, 10, 12, 14, 18, 24, 36, 48, 60 in 72 pik. Pri vmesnih pojavnostih se je dogajalo “svašta”.
PostScript Type 1 je vseboval ‘hint’ informacije. Na kratko, ‘hint’ je skupek navodil znotraj samega fonta, ki omogoča konsistentno zaslonsko pojavnost. ATM (Adobe Type Manager) omogoča tudi zaslonsko mehčanje črk na osnovi vektorskega zapisa znotraj fonta. Največji problem PS je bilo dejstvo, da je lahko vseboval le 256 znakov (ki so pozneje postali ISO Latin 1 Set).

Multiple Master tehnologija je omogočala “blendanje” fontov, vendar je zahtevala artikuliranega uporabnika in ni naletela na večjo publiciteto. GX tehnologija pa nikakor ni zaživela.

TrueType
1991 je Apple predstavil TrueType (TT). Princip risanja ‘kockastih krivulj’ je baziral na Unicode-u. Unicode posameznemu digitaliziranemu znaku (sem pašejo vse črke / številke / ločila vseh pisav sveta, tudi japonski ideogrami, kot tudi simboli / piktogrami) dodeli edinstveno in enotno številko ne oziraje se na platformo (Mac, PC, Unix), programsko opremo (InDesign, Word, Photoshop) ali jezik. Unicode 3.2 iz leta 2002 je lahko vseboval cca 95 000 znakov. To pa ni malo, a ne?

OpenType
Leta 1997 sta se Adobe in Microsoft končno zmenila in skupaj predstavila OpenType (OT). Prednost OT fontov je, da dopušča uporabo TT ali PS krivulj in z Unicode standardom tako lahko vsebuje veliko znakov znotraj ene datoteke. Omogoča dodajanje ligatur, kapitelk, alternativnih znakov in vse skupaj je lepo zapakirano v enem fontu. Adobe-ova Pro serija npr. vsebuje osnovni ISO Latin 1 Set, cirilico, grški alfabet in EE, črke za naš del sveta.

Unicode
Pred Unicode-om smo na Mac-ih tekste tipkane v Wordu na PC-jih morali spreminjati, ker črke z diakritičnimi znamenji (č, š, ž) niso bile na enakih pozicijah na obeh platformah. Veliko smo uporabljali ukaz “find and replace”. Ob morebitnem ciriličnem tekstu za kakšno deklaracijo ali navodila se ni zgodilo nič, včasih kakšen abstrakten asciart.
Nadzorovanje črkovnih vrst je z Unicode-om postalo veliko lažje kot pred njim. OpenType črkovne vrste delujejo enako brezhibno na vseh platformah ki delujejo na Unicode principu. Ustvarjena na Macu, OT črkovna vrsta ima isto številko (pozicijo) za črko š na vseh platformah in aplikacijah, ki podpirajo Unicode, in teh je vsak dan več.

Edino, kar se ni spremenilo ves ta čas, je “slepi tekst”, mašilo pri snovanju in oblikovanju strani. Legendarni “Lorem ipsum dolor sit amet…”, a o njem kdaj drugič.

O Vista ClearType tehnologiji tudi.


branje +

-Najnovejši Unicode standard 5.0.0. je na voljo kot knjiga
-več o Unicode standardu
-za tiste (Mac OS x 10.3+) ki jih zanima Unicode drobovje