ermin međedović, blogotip

Lorem hamburg dog

21 december 2006

V Cicerovem tekstu (de Finibus Bonorum et Malorum) iz leta 45 pred našim štetjem srečamo tale stavek: “Neque porro quisquam est qui dolorem ipsum quia dolor sit amet, consectetur, adipisci velit…”. V prevodu naj bi pomenil približno tole: “Nikogar ni, ki ljubi bolečino sámo, ki jo išče in jo hoče imeti, zgolj zaradi tega, ker je bolečina”.¹

lorem.jpg
‘Kvazi besedilo’ je svoj binarni pohod začelo v Adobe-ovem PageMaker-ju.

Lorem ipsum itn. je začetek brezveznega² paragrafa, ki se uporablja kot slepi tekst za ponazoritev oblike črk in / ali teksta. Slepi tekst (ang. “dummy text”) oblikovalci izkoriščamo za snovanje in oblikovanje časopisnih strani, dopisov, knjig, skratka vseh publikacij, ki bodo / ko bodo / če bodo realizirane, vsebovale smiselno besedilo. Z njim ponazorimo ’sivino strani’, izbrane črkovne vrste, odnose med velikostmi in podobno. Fascinantno pri “Lorem ipsum…” je, da obstaja že od konca 15. stoletja, ko je neznanemu mojstru padlo na pamet, da z njim prikaže svoj izdelek. Že stoletja je - skoraj nespremenjen - standard saj so mu v toku časa dodali le kakšen y, ki ga osnovna različica ne vsebuje. Relevantnega naslednika zaenkrat ni na obzorju, čeprav je bilo že kar nekaj poskusov.

Za zaslonsko premerjavo črkovnih vrst je tole odlično. In smo spet tam.

Hamburgefontsiv
je - poleg “OHamburgevons” - najpogostejša beseda, ki jo oblikovalci uporabljamo za testiranje in prikazovanje značilnosti črkovne vrste in vsebuje vse pomembne parametre črkovnih vrst. Avtor, dr. Rudolph Wolf, je “Hamburgefontsiv” pred kakšnimi 70 leti uporabil za promocijo črkovnih vrst legendarnega D. Stempel AG. Za tovrstne namene ga uporabljamo še danes. Sám sicer raje uporabljam Hamburgefontšiv, ker prikaže tudi obliko, velikost in pozicijo diakritičnega znamenja.

The quick brown fox jumped over the lazy dog
Znameniti pangram o lisici in psu je danes del marsikatere aplikacije za organiziranje fontov na osebnih računalnikih. Plus način za predstavitev črk. Omenjeni pangram (gr. “pan gramma” = “vsaka črka”) vsebuje vseh 26 črk angleškega alfabeta. Prenašalci denarja, ameriška družba Western Union, so pangram iznašli za testiranje svojih teleksov oz. teleprinterjev (če kdo slučajno ne vé: to so bili predhodniki telefaksov).

Nekaj slovenskih pangramov:
V črkah najdeš službo zdomec tipograf - Lucijan Bratuš
V blišču grotesk pojaham trnc vzdolž serifa - Miha Kunc
Hišničin bratec vzgaja polže pod fikusom - Marko Crnkovič
Besni dirkač iz formule žuga cehu poštarjev - Marjeta Bratuš
Fučka se mi hladna goveja žolca brez pršuta - Lucijan Bratuš

Plus nekaj tujih:
Pa’s wijze lynx bezag vroom het fikse aquaduct - nizozemski
El veloz murciélago hindú comía feliz cardillo y kiwi. - španski
Voix ambiguë d’un coeur qui au zéphyr préfère les jattes de kiwis - francoski

–

¹ Polona, hvala za pomoč pri prevodu.
² op. lektorice - “Brezveznost sicer ni slovenska beseda, ampak se mi zdi toliko stilska, da je nikakor ne gre popravljati.”


  1. Martin 21.12.2006 ob 21:22

    Prvi test teleprinterja se mi je zdel zaradi tistega stavka zelo smešen, šele 10 let kasneje sem razvozlal namen. Odlične razlage, pa sem že mislil, da o tipografijah nekaj vem.


  2. 1/2ona 21.12.2006 ob 23:05

    Martinu: 10 let že skoraj kaže na zaskrbljujočo anamnezo. Priporočam terapijo s šahom.

    Erminu: Zelo poučno! Cicero bi se morda čutil zlorabljenega ob tistile “brezveznostni” označbi. Sicer pa - kako že pravi tisti sodobni marketinški crédo … erm .. “Vsaka publiciteta je dobra publiciteta” (če se ime pravilno črkuje, si na konju; ‘dummy text’ gor al pa dol).

    Pangrami, praviš. Evo, vzela sem si par minut (če si vsi izmišljujejo pangrame, ni vrag …) in scumprala svojega:

    “Dvesto kosmatih ščuk!” je fino zažvrgolel pobec.

    Hehh. Ni ravno hišničin bratranec s polži pod fikusom, poleg tega ne vem, če premi govor “velja” (al mora bit stavčna struktura nedeljena), ampak naj bo.

    Wikipedia (sram me je, načeloma se ne poslužujem enciklopedij, a božično okrašeni google mi je serviral pred-vsem to) pravi takole: “Če pa vključimo še črki đ in ć, je lahko primer pangrama ŠERIF BO ZA DOMAČO VAJO SPET KUHAL ŽGANCE IN ĐUVEĆ.”

    … đuveć! Pangramskemu stavku nalepiš đuveć in križišče, pa so podelana vsa diakritična znamenja daleč naokrog :)

    {Üh, še döbro, dä se nismo spravili iskat kakšnëga nemškega (al pa kitajskega) pangrama…}


  3. Martin 22.12.2006 ob 22:04

    Pol ona, hvala, zdravnik je bil vesel. Predvsem na percepcijo vpliva naš namen. In še kakšna malenkost.


  4. 1/2ona 11.01.2007 ob 18:17

    (Njega dni sem takole odgovorila na starem blogu. Zdaj copy-pastam na tegale, novega. Replika Martinu, nerada ostajam dolžna.)

    Vsekakor, dragi Martin - na percepcijo vpliva marsikaj (od spominskega fonda do vsebine črevesja, kajne). Skoraj bi se težko našlo okoliščino, za katero lahko mirno rečemo, da NE vpliva na percepcijo. Percepcija je stalno pod vplivom (nečesa), brez vplivov (nečesa) je sploh ni. O tem (gledišča, zorni koti ter njih večna “odvisnost od”) sem pisala v kontekstu z umetnikom Fredom E., nekaj blogobjav nižje.

    Nikakor torej ne dvomim v Vašo bistroumnost, le nekaj spontane provokacije sem si privoščila ;)

Pusti komentar