ermin međedović, blogotip

Arhiv za december, 2006


Si Scot Design

11 december 2006

si.jpg

Vredno ogleda.

Materinščina

10 december 2006

Ko sem naročniku pred časom pokazal prve skice novega logotipa, je odreagiral spontano. Izjavil je nekaj podobnega kot: “Kako velika kljukica?!” Včasih se mi zdi, da bi digitalizirani in sms-jevsko pismeni, kot danes smo, te kljukice in strešice najraje skrili. In mislim, da si s tem delamo veliko škodo.
Diakritiki¹ so znaki, ki - ko jih dodamo posameznim črkam - spremenijo glas (fonem). Beseda izvira iz grške besede diakritikus, kar v prevodu pomeni, tisti, ki razlikuje. Lahko se nahajajo nad, pod, ob ali postavljeni skozi črko.
Slovenščina ima relativno srečo, saj ima le šest črk, ki potrebujejo diakritična znamenja (č, š, ž - verzalke in minuskule) in nobenega digrafa² (v hrvaščini so trije: , lj in nj). Pri izdelavi spodobne črkovne vrste je treba oblikovati celo vrsto črk z diakritičnimi znamenji. Med najbolj liberalnimi (beri: slabimi) oblikami diakritičnih znamenj, se znajdejo tudi biseri, kakršen je tale:

materinscina2.jpg

Oblikovalci črkovnih vrst bi temu rekli “cmacron”. Ta fonem pa ne obstaja.

V besedi “človek” bomo to seveda prebrali kot fonem č, kar še ne pomeni da tudi zares je črka č. Ravna linija nad črko je “macron”, diakritično znamenje ki ga nad a, e, i, o in u srečamo v latvijskem in litvanskem besedišču.
Velikost, pravilna pozicija in odnos so krepko pomembni dejavniki končnega izdelka. Diacritics project češkega oblikovalca Filipa Blažeka vsebuje veliko informacij o njihovi pravilni izdelavi.

pdz.jpg
Češka diakritična znamenja kot jih je oblikoval Vojtěch Preissig za Golden Type.

Prijateljica Dr. Petra Černe Oven je na konferenci ATypI, ki je bila v Pragi septembra 2005, imela izjemno predavanje z naslovom The Development of diacritical marks in Croatian and Slovene na temo zgodovine in razvoja diakritičnih znamenj.
S takšno problematiko se je v svoji disertaciji ukvarjal tudi njen kolega Victor Gaultney. Na TypeCon 2005 v New Yorku z naslovom That annoying noise around letters jo je predstavil Adam Twardoch. Poučna predstavitev je na voljo kot PDF datoteka.


¹ — Prijatelj ki lektorira moje prispevke, mi zagotavlja da beseda “diakritik” ne obstaja. Četudi sem mu hvaležen za opozorilo, jo bom - pa četudi kot floskulo - obdržal.
² — Digraf je fonem ki ga tvorita dve črki. Po Toporišiču se mu reče “dvočrkje”.
Hvala Marku Stabeju in Primožu Vitezu za to čudovito novo besedo.

Stripografija

10 december 2006

Comic Sans, ki pride v PC z vsakimi Okni - na Maca pa se vrine, ko nanj namestite Microsoft Office -, je ena najgrših imitacij stripovskih pisav.

stripografija.jpg

Na strani “comic book fonts” je na voljo veliko dobrih črkovnih vrst, namenjenih stripu. Če bo obisk preprečil vsaj eno uporabo Comic Sansa, bo svet lepši.

Bembo

09 december 2006

bembo.jpg

Ko sem prvič naletel na tole se mi je zdelo zabavno. Še vedno mislim da je.

Helvetica II

09 december 2006

hva.jpg

Onlajn boj med Dobrim in Slabim.

Poznate obe črkovni vrsti dovolj da ju ločite? Kviz.

Če boste po koncu kviza slabe volje predlagam ogled strani kako prepoznati Arial.

Zelo kul

07 december 2006

kuler.jpg

Čeprav tipografsko ne ravno pomemben - ali pa - Kuler je nov izdelek AdobeLabs. “Shortcut” za sistematsko reševanje barvnih palet. Kul.

ps: stran potrebuje FlashPlayer 9.

Adobe™ font cache file

07 december 2006

afc1.jpg

Na blogu House Industries™ sem pred kratkim prebral nasvet za odstranitev Adobe™ font cache datotek, češ da delajo štalo. To priporočilo sem prebral že nekaj časa nazaj na forumu FontLaba™.

No, zdaj se je pa odzval tudi Adobe-jev Thomas Phinney in na svojemu blogu podrobneje razložil vse skupaj .

Kar je rez je rez

06 december 2006

Vtipkajte mu številko in ustvaril bo zlati rez namesto vas. Phiculator.

Srečno

06 december 2006

srecno.jpg

Prihaja čas voščil. Ob teh me je zamikalo da tudi jaz začnem pošiljati voščilnice.

Govoreče črke

06 december 2006

Zelo zabaven tipografski karikaturist. Ja, tudi to obstaja. Na blogu webctionary si lahko ogledate izdelke prevedene v angleščino kot na primer spodnja karikatura. Žal se je avtor očitno odločil da bo naprej objavljal v domači portugalščini. Škoda.

govorece.jpg