ermin međedović, blogotip

Prijatelj Nikola Djurek mi je z njim interpoliral Tote fonte.

(hvala Marjan)

-via DesignObserver

Samo Ačko je študent četrtega letnika, ljubljanske likovne akademije, smer vizualne komunikacije.
“Sredi avgusta sem se odpravil v Ugando na prostovoljno delo k Edirisi, organzaciji, ki jo vodi tukaj živeči Slovenec Miha. Sem me je pritegnil na spletni strani objavljen profil iskanih prostovoljcev, med katerimi smo tudi oblikovalci.” Več tukaj.

“You read best what you read most” je v devedesetih v Emigré-u zapisala Zuzana Ličko. Parafraza izjave Erica Gilla nekoliko starejšega datuma, “Legibility, in practice, amounts simply to what one is accustomed to”, drži. Težko je verjeti da bi Guttenbergovo biblijo v prostoru in času nastanka lažje brali, če bi bila natisnjena v npr. Helvetici.

.

TotiMali

Ravnokar smo končali projekt izdelave črkovnih vrst namenjenih drobnemu tisku. TotiMali so zadnji del družine Toti. Nastajali so sproti, ob vseh ostalih, pa vseeno - kot najbolj zahteven del projekta - pridno počakali. Časnik Večer jih bo začel uporabljati v kratkem in sicer za strani: tečajnice, zaposlovanje in (r)tv spored. Tokrat smo v Designisu te časopisne strani tudi strukturirali in oblikovali.

(večja fotografija)

Pri črkovnih vrstah namenjenih majhnemu tisku (7 pik ali manj) so zahteve po čitljivosti in berljivosti toliko večje kot pri večjih pojavnostih. Čitljivost je vidna zaznava (vizualna percepcija), ki znaku poda pomen, oziroma črki pripadajoč fonem (glas). Berljivost pa je dojemanje pomena (razumevanje, ang. comprehension) — torej kognitivni proces ¹. Psihologi so dognali da smo ljudje veliko hitrejši pri zaznavanju konteksta (besede), kot njegovih posameznih delov (črk). Mentalni fenomen imenovan “word superiority effect” (slovenski prevod žal ne poznam) je prvič opisal James McKeen Cattel leta 1886.²

“V praksi to pomeni, da je čitljivost pomembnejši faktor pri krajših črkovnih tvorbah (cestna navigacija, telefonski imenik, razpredelnice), berljivost pa pri daljših (tekoči tekst v knjigi, časopisu). Čitljivost in berljivost sta hkrati dopolnjujoča se in kontrastna fenomena — dober primer so verzalke; jasno se ločijo med sabo (dobra čitljivost), a so v daljši tekstovni strukturi izjemno težko berljive. Drugi fenomen so serifi, ki v daljšem tekstu delujejo povezovalno in lajšajo branje (dobra berljivost), toda v uporabi pri npr. cestni navigaciji popolnoma odpovejo (slabša čitljivost). Seveda pa je predpogoj dobre berljivosti tudi dovolj dobra čitljivost - vse se zreducira na dejstvo, da čitljivost obravnava posamezen znak, berljivost pa sklope znakov. Ko “preintenzivno opazimo” posamezen znak, deluje čitljivost nasproti berljivosti.” - mi je po elektronski pošti dodal kolega Miha Kunc.

Raziskave o berljivosti kažejo, da višji srednji črkovni pas [1] generalno sicer pripomore k lažji berljivosti, a je ob tem potrebno upoštevati tudi velikost podaljška navzdol [2] in navzgor [3]. Oblika besede [4] je pomembna in ekstremno visok srednji črkovni pas lahko zamegli razliko med črkami (npr. med h in n) in posledično upočasni branje. Odprta forma, jasno razločna izdolbina [5], razločna razlika med sorodnimi črkami (črkovna distinkcija) in nežno upoštevanje W. A. Dwigginsove ‘M-formule’ ³, pomagajo pri snovanju ter oblikovanju črkovnih vrst namenjenih tisku majhnih velikosti.

.
Na srečo
informacije v drobnem tisku niso namenjene dolgotrajnejšem branju. Mali oglasi, vozni red, kotacije delnic in podobne informacije so pogosto postavljene na mejo berljive velikosti črk. Pod to mejo stavimo le še drobni tisk pri raznoraznih pogodbah.
Pri oblikovanju numeričnih znakov je jasna ločljivost še bolj pomembna. 3 kar hitro postane 8. Helvetica Condensed, verjetno najbolj pogosto uporabljena črkovna vrsta na časopisnih straneh z tečajnimi listami polnimi številk, je slab izbor za ta namen.
Estetika pri črkovnih vrstah za majhne pojavnosti praktično ne obstaja in ‘očem milo’ pomeni - mora biti čitljiva.

TotiMali so polni zalivk (ang. ink traps).
Povečan izgleda izredno nerodno. Natisnjen na časopisnem papiru v velikosti 5 točk, pa nekoliko drugače. Skoraj normalno. (k sem medtem popravil)

Robustna ločila in diakritična znamenja so tudi nujna pri majhnih velikostih. Pika in vejica sta sestavna dela številnih informacij borznih kotacij, zato morata biti opazni in jasno čitljivi.

Številke, valutni in matematični znaki ter simboli zasedajo enak prostor pri navadnem in krepkem (ang. regular in bold) rezu. Kar je prav.
Sám sem tudi črke v obeh rezih pospravil na isto em širino. Ne vem zakaj sem to naredil. Verjetno iz istega razloga, kot so si kamikaze pred poletom nadeli čelade na glave.

–
¹ tistim ki jih to zanima priporočam branje Kevina Larsona The Science of Word Recognition
² pdf datoteka z naslovom Word superiority, pseudoword superiority, and learning to read: A comparison of dyslexic and normal readers
³ disertacija Tiffany Wardle iz leta 2000. Pdf datoteka z naslovom Experimental typefaces of W.A. Dwiggins

Na ‘back up’ zgoščenki iz prejšnjega tisočletja sem našel tole.

Ne spomnim se več ne kdaj in ne zakaj sem naredil ligaturo črk e in g, ampak mi še vedno - čeprav skrajno butasto - izgleda zabavno.

Življenje brez glasbe si težko predstavljam.
Čeprav večina ploščkov ki jih imam, sodi v kategorijo jazza, na mojih policah čepi marsikaj: Azra, Idoli, Cake, EKV, Madredeus, Songkillersi, Rambo Amadeus, Brel, Dugme, James Brown, St. Germain, Buldožerji, Floydi, Jinxi, Radiohead, Cohen, Majke, Beck, Tomica Waits, Erykah Badu, Moby, Arsen Dedić, Depeche Mode, Talking Heads, Bambi Mollesters, Towa Tei, Neil Diamond, Rundek, Edo Maajka, Urban&4… plus nekaj klasične in filmske glasbe. Skratka svašta.

Tehnološke novotarije, ki omogočajo kakršenkoli napredek so me fascinirale vedno. Ko sem prvič slišal “Bela Lugosi’s¹ dead”², prvi singl Bauhausov iz leta 1979 sem obstal. Čeprav nikoli nisem bil darker, se spomnim da me je takrat frapiral zvok. Pa Joy Division gor ali dol.
Nedolgo zatem sem videl Kubrickovo Odisejo 2001 posneto leta ko sem jaz začel uporabljati lastne noge. Mojstrovina. Glavni vzporedni igralec je računalnik HAL. Urbana legenda pravi da če črke H, A, in L zamenjamo s črkami ki jim v abecedi sledijo, dobimo subliminalnega oglaševalca. To je verjetno vsem znano. Če ne, pa ja, IBM. Prav za ta generični glas, ki ga računalnik govori je Stanley Kubrick baje dobil navdih pri enemu prvih poskusov ustvarjanja glasbe z računalnikom.

Bell Telephone Labs je leta 1962 pri založbi Decca Records objavil album “Music for Mathematics”, ki ga je odigral računalnik IBM 7090 s programsko opremo, imenovano “Digital to Sound Transducer”. Ta inštrument je lahko presegel fizikalna pravila, ki omejujejo nas, Newtonovim aksiomom podrejena bitja, pri igranju obstoječih inštrumentov. Glasba s tega albuma je bila rezultat kupa številk in algoritmov. Leta 1962.

Ian Mitchell je naredil kratek film, ki je svojevrsten “grafični odgovor” na ta album.

Islandski skladatelj Jóhann Jóhannsson, čigar oče je delal za IBM, pa je posnel album z naslovom “IBM 1401, A User’s Manual”. Skratka, pozabite že na Žana - Mišela z Žara.

–
¹ - Za mlajše. Bela Lugosi (Béla Ferenc Dezső Blaskó) je bil daleč najslavnejši filmski Drakula.
² - V spotu so kadri iz filma ‘The Hunger’ v kateremu igrata David Bowie in Catherine Deneuve.

Pred časom sem zasledil novico o prenovljeni podobi revije Time, ki naj bi jo preoblikoval Pentagramov Luke Hayman. Obljubljena za januar ‘07, se zdaj že zdi kot lepa potegavščina. New York Observer se je pogovarjal z urednikom revije Time, Richardom Stengelom. V prispevku srečamo tudi naslednji stavek:
“There will be a significant change at one time,
but it is also going to evolve over time,”.
Spominja me na skovanko prijatelja, s katero je miril preveč razigranega sina: “Če boš zelo priden, ti mogoče enkrat nekaj obljubim”.

Presodite sami.

Jeremy Tankard je avtor logotipa italijanskega podjetja Indesit.

Micah Wright.
Right.