ermin međedović, blogotip

(Ljubljana, industrijska cona Vič - Rudnik)

Vredno ogleda.

Uporabno tudi. Visual Thesaurus.

‘American Institute of Graphic Arts’ je bil ustanovljen leta 1914 in je verjetno nastarejša profesionalna asocijacija za oblikovalce. Ne vem koliko članov so imeli v štartu in kaj so bili po poklicu. Ameriški tipograf W.A. Dwiggins je namreč avtor pojma grafični oblikovalec, in to naj bi se zgodilo leta 1922. Hm?

.

Njihov spletni časopis Voice ureja Steven Heller (Print).

Članki, komentarji in intervjui s področij grafičnega oblikovanja, ilustracije in tipografije so zelo poučni.
Na podstrani publikacije si lahko na disk shranite pdf datoteke serije brošur ‘Design Business and Ethics series’.

je švedski umetnik. ki riše z črkami. Klika vredno.

Pred kakšnim desetletjem sem za znamenitega ljubljanskega frizerja, ki je danes ena izmed največjih verig frizerskih salonov, oblikoval motiv za majico. Zgledal je nekako takole (po spominu).

Črtna koda je bila takrat sila tehnična reč. Zazdelo se mi je, da bi jo lahko uporabil kot vizualijo za njihovo sezonsko linijo pričesk, ki naj bi bile tudi tako ‘high tech’. Namesto črkovne vrste OCR-B sem celo uporabil OCR-A in nekatere črke zamenjal z številkami. Verjetno zato, da bi zgledalo še bolj ‘rocket scientific’.

Črtna koda je element, ki ga oblikovalci danes moramo dodati skoraj povsod: na vsak kos embalaže, ovitek zgoščenk, knjigo, naslovnice časopisov in revij … — skratka, na vse izdelke, ki gredo čez blagajno in nad šipco povzročijo tisti zoprni pisk.

Oblikovalci se črtnim kodam izogibamo. Krčimo jih, skrivamo, zmanjšujemo in matramo do neprepoznavnosti oz. laserske nezaznavnosti. Obstaja pa tudi druga pot.

Črtna koda je z nekaj domišljije, časa in volje lahko tudi del identitete izdelka.

Svašta.

Glas v ‘offu’ bi moral biti profesor Stephen Hawking.

Pariška štacuna Assouline ima čudovite spominke za obsedence z črkovjem.

Od krožnikov do jajc. Pariz na srečo ni za vogalom …