Karikatura dva-pika-nula
25 marec 2007Zakaj imajo slovenski časopisi in revije tako malo ilustracij? In še manj karikatur? Je to krivda uredniške politike ali deficita rismenih interpretov humorja? Čast izjemam. Ilustracije Tomaža Lavriča v Mladini so vedno lucidne in zabavne. Diareja me sicer nekoliko spominja na Huljice pokojnega Radovana Devlića iz Poleta (hrvaškega, ne priloge Dela), ki pa pravzaprav spominja na Woodstock Charlesa Schultza.
Zadnjič sem prijatelju omenil svojo fascinacijo nad številom kvalitetnih karikatur, ki jih premore The New Yorker. Tako kot vse so tudi karikature danes 2.0. Priznam, sam raje vidim statično risbo - ali pasico - z eno- do dvovrstičnim tekstom, ki mi dovoljuje, da podoživim barvo glasu prebranega komentarja ali dialoga. Ampak binarna prihodnost zahteva svoje.
-
PS: Naslov prispevka sem zaradi lektorjeve fizične grožnje nekoliko spremenil.
Jernej Stritar 25.03.2007 ob 21:38
Za vsako čorbo se najde recept. Tale je takšen: majhen založniški trg, totalna nezmožnost uredniške presoje dejanske kvalitete ilustracije (ali karikature) in seveda preprosto dejstvo, da slovenskega časopisa ni treba vsakič znova prodajati, ker ga večinoma “pokupijo” naročniki. Zato slovenski urednik ne razume, da je članek potrebno prodati in da npr. naslov ni izvleček iz teksta temveč slogan, da fotografija ter ilustracija nista “mašilo”…itd Lahko bi tudi kakšno rekel o neki izobraževalni inštituciji in njenem oddelku za ilustracijo. Pa ne bom.
ermin 26.03.2007 ob 8:31
Zakaj ne?
Jernej Stritar 26.03.2007 ob 10:15
Sem že. Včeraj.