Drostefekt
27 maj 2007Kot otroka me je oče nekajkrat na leto peljal na redno urejanje v lokalno brivnico. Takrat še niso obstajali saloni - no, mogoče so tja hodile punce in mame -, brivci pa niso bili višji ali nižji stilisti. Tudi kave niso tam stregli. V čakalnici so očetje igrali damo ali šah, nas so pa posedli na sedeže s konjsko glavo in nas postrigli. Pred poletjem so nas tudi zabrili do polovice tilnika. Pred menoj in za mano je bilo ogledalo in ta pogled me je vedno fasciniral. Prostor se ni in ni končal.
Vem, da se temu neskončnemu verižnemu pomanjševanju reče Drostejev efekt, to sem prebral v eni knjig o M.C.Escherju. Do pred kratkim pa nisem vedel, zakaj ravno Drostejev.
Zdaj vem. Vsega je kriv oblikovalec embalaže za kakav.
Jonas 27.05.2007 ob 7:06
En Droste primerček.
¶ lepo deminutiviziranje :-)
Hirkani 27.05.2007 ob 9:55
Si me spomnil, kako sem bila kot otrok vedno fascinirana v kabinah za preoblačenje v kakšnih veleblagovnicah. Takšnih, ki so imele ogledala na treh stenah. Vedno sem se zagledala v ogledalno neskončnost levo in desno ter modrovala, le kje je konec :)
¶ ko zapustiš kabino? :-)
tomaz 27.05.2007 ob 15:03
tudi Douglas Adams je bil fasciniran nad tem!
stojan 30.05.2007 ob 10:19
žalostno, da se efekt ne imenuje po oblikovalcu, pač pa poproizvodu. se kakav še dobi?!
-sv0
¶ verjetno lažje kot oblikovalec izdelka.
Bostjan 04.06.2007 ob 21:33
Um, ko je tebi brica negoval tilnik se temu še ni tako reklo. Al se boš prodajal za tridesetletnika?
¶ niti v ludilu.