ermin međedović, blogotip

Jinxi.

Danes po kosilu pri Križankah sem se ustavil na Vegovi in pofotografiral (z Nokio) nekaj ligatur. Predvidevam, da so nastale zaradi širine stebra, ki nosi glavo naslovnika. Črkoklesač je imel problem z vklesovanjem dolgih imen ali priimkov. Če odmislimo (res) slabo spacionažo med nekaterimi črkami, je vse skupaj videti dokaj lično.

Časi in orodje mojstrov kamnosekov so bili nekoliko drugačni od našega današnjega dojemanja uporabe črkovja. “Undo” je namreč pomenil le nov, dvotonski kos marmorja.(Predvidevam, da le malo ljudi vé, da časopisna hiša Delo lomi svoj izdelek na programski opremi z imenom dPage in da ta nima niti enega koraka nazaj. Nima “undo” opcije.)

Na kavi na plaži - Makalonca je najbližje vodi - sem poskušal ustvariti ligaturo za dnevnik komercialne TV postaje. Mislim, da bi šlo.

Na levi je plakat za film. Posnet je z Nokio skozi šipo.
Na desni pa legendarni izdelek Stefana Sagmeistera.

Je filmski plakat citat, reinterpretacija ali kraja?

Roba za introvertirane (ali ekstrovertirane?) moške. Ljubljana. Cankarjeva.

.

Bil’ak. Omenil sem ga že. Tu pa tam. Slovenijo je obiskal kot predsednik žirije letošnje Magdalene. Popoldan smo preživeli pred Saxom. Z lahkoto.

Ura v studiu je dobila številko 7. Datum je datum izida njegove nove štrifte. Baje.

Veliko reči sva naredila skupaj. R.I.P.

(via)

Toliko časa sem pacal prispevek o Kontejnerju da so me fantje prehiteli.

Kontejner je online. (hvala Sašo)

Ob sobotnem branju prispevka Marka Crnkoviča sem tudi sam pomislil, katerih pet predmetov bi dal na “favourite” listo. Evo:

Vsekakor Mac G5 pod mizo v studiu.

Pisalo in brezvezek/skicirka s karirastim vzorcem. Trenutni zvezek je Moleskine. Praktične žepne velikosti in trpežen.

Kakšen kos zelo ponošenega oblačila. Imel sem puli, ki je v svojih dvajsetih letih dvakrat končal v košu za smeti. Obakrat sem ga rešil. Od njega sem se poslovil nekega dne, ko sem ga vlekel na glavo in mi je ovratnik ostal na vrhu glave kot krona.

Ročna ura za obiske podvodja. Že nekaj časa je “oldtimer”, ampak jo bom obdržal, dokler mi bodo menjavali baterijo. Pas je tudi potrošni material, ampak teh imam nekaj na zalogi. Pod vodo gre z menoj le zaradi časa, ker na Aladinu nimam ure.

Peti element je pa bil problem. Knjige imam zelo rad zaradi vsebine, sprotnega občudovanja črkovja in platnic, težko bi pa izbral najljubšo. In sem se odločil za kafetiero.

Sem daleč od kakšnega hudega poznavalca kave. Pijem jo vsak dan, večkrat na dan. Espreso imam raje kot turško. Zame je kafetiera nepogrešljiv del kuhinjske strojne opreme. Naš mediteranski geografski položaj je verjetno eden redkih na svetu, kjer imamo dober espreso in ga tudi znamo ceniti. Ne vem, kaj je slabše: avstrijski espreso ali grik kofi?

Nekaj časa zatem, ko sem prebral Crnkovičev zapis, je radio sporočil, da je 12. maj svetovni dan pravične trgovine. Naštevali so dejstva in fakte in brute in prispeli do stroškov verige trgovcev, prekupčevalcev, transporta in oglaševanja. Odkupna cena kilograma kave je ca. 80 centov. Glede na dejstvo, da je povprečna cena skodelice kave v Ljubljani okrog en evro, sem ratal nekoliko slabe volje in se odločil, da jo bom od zdaj kupoval v trgovini 3 muhe.

Drrrrrring!
- Halo?
- Svinjo! (pogovor je potekal v hrvaščini)
- Kaj je?
- A je ampersand (&) med V in B kurzivni?
- Kaj?
- A je ampersand med V in B kurzivni? Na tvojem blogu, tam kjer si pisal o straniščni školjki?
- Je.
- Mater si picajzl! Se vidimo. Ajd.
- Ajd.

…

Pogovor je potekal o tem prispevku. Ko sem tipkal, so me motile luknje med V, & in B, zato sem dal & v kurzivo. Tole je razlika.

Čeprav na zaslonu ni ravno pomembno in je odvisno od brskalnika, vseeno zgleda malo bolje. In je opazil. Prasec pa sem jaz?!

slovenimo kot “slogan”.
Tukaj je zbirka ameriških časopisov in njihovih opisov za končne kupce.

Moj favorit je kulinaričen:

The only good sacred cow is medium rare with fries.

–The Putnam Pit (Cookeville, Putnam County, Tennessee)