ermin međedović, blogotip

demo različica, je parkiran na disku. Za Hvar. Recenzija sledi.

igra tradicionalne pesmi držav iz katerih prihajajo njeni člani.

Katarchestra so: Florinda Piticchio (vokal), Petra Klementova (flavta, okarina, kljunasta flavta), Rodica Ioan (oboa), Rosolino Marinello (klarinet, sopran sax), Kristijan Krajnčan (čelo), Leonardo Grimaudo (kitara), Atanas Popov (tolkala) in Kaja Draksler (dirigentska palčka).

v soboto, 30.6. ob 19h v Stari elektrarni v Ljubljani

Horjak, aka dr. Horowitz je (v sodelovanju z Gašperjem Rusom in Iztokom Lovrićem) izdal Mostove, prvi del stripovske trilogije, ki se dogaja na relaciji Ravne - Ljubljana - Varvarin - Zemun, in nastaja v sodelovanju z njegovimi srbskimi stripovskimi kolegi. Če odmislim svoj izvod jih je ostalo še 499. Čez 50 let ga bom prodal, in si kupil hišo na Marsu. Če me pred tem ne doleti posvetilo.

.
PS: ker sta Mojca in Ciril dobila še enega sina, Omar pa brata Izaka, jim v imenu kolektiva Blogotip javno in binarno izrekamo čestitke in pozdrave!

FF Fago Mono Bold, 48 točk, temna čokolada (60 %), 0,60 € za črko.

V zvezi z malo “skrivnostjo” - ki sicer ni nobena skrivnost -, omenjen0 Tjaši v komentarjih, sem dobil nekaj elektronskih sporočil z vprašanji, zato prilagam ilustracije.

Sem prelen, nimam časa odgovarjati na posamezne maile. Prosim, sprejemite moje opravičilo.

Serifni đ (dcroat) je problematičen zaradi štirih horizontalnih potez. Tako kot znak za Evro, ampak to je že druga zgodba. Pri krepkih rezih (bold) si lahko pomagate na dva načina. Prvi je, da odmislite zgornji serif na deblu; to sem razložil v prejšnji objavi. Druga t.i. skrivnost pa ni kakšen štos z Vegeto Steva Karapandže, temveč popolnoma logična in bralcem neopazna rešitev. Spodaj sta d in đ v črkovni vrsti Toti Serif Bold.

Če niste opazili razlike - tukaj je.

V tem je skrivnost. Zdaj je pa konec debate (upam).

Đ in đ sta eksotični črki z onega brega Kolpe, ki ju slovenska abeceda nima. Tako kot q, w, x, y ali ć. Kljub temu sta v naboru vsakega CE (Central European / 1250) fonta. Črka Đ je po Unicode standardu znana kot Dcroat. Đuro Daničić (do takrat Djuro) je znak za fonem đ prvič predstavil davnega leta 1878.

V zadnjem Ambientu je kolega in prijatelj Dado Banovšek moral konstruirati črko đ zgolj zaradi mojega priimka. Dobil sem nekaj telefonskih očitkov prav zaradi tega, zato bi rad javno razložil, kako ju jaz konstruiram.

Konstrukcija Đ-ja ni problem. Levo naslonilo naj bo večje z občutkom, desno je pa enako kot pri črki D. Pri minuskulah (male črke) pa: pri neserifnih črkovnih vrstah pozicija linije na deblo črke d ni problem. Rahlo povečajte desno naslonilo (sidebearing), levo naj ostane enako kot pri črki d.

Pri serifnih črkah pa je nekoliko drugače. Problem je najbolj opazen pri krepkih rezih. V tem primeru je treba problem reševati kirurško. Zgornjemu serifu na deblu se lahko komot odpoveste - na račun zasičenosti. Horizontalna linija črke đ prevzema funkcijo serifa.

Pri kateremu rezu? Je že vprašanje dioptrije.
.

PS: nekaj let nazaj smo se o tem pogovarjali tukaj.

Preoblikovani Dnevnik za strani s tečajnimi listami od sobote uporablja črkovne vrste TotiMali. Na srečo, tega nihče ni opazil. Prvotno oblikovan za časopis Večer, je imel TotiMali le štiri reze, ki niso zadostovali vsem Dnevnikovim zahtevam. Pravkar smo končali nadgradnjo (s pomočjo multiple master tehnologije - če že koga zanima) in zdaj ni več tako,… Mali. Postal je superdružina z dvema višinama bralnega pasu (x višina), in tremi širinami.

Prejšnji teden je uspešno preživel beta testiranja na vseh platformah, in poskusni tisk.

PS: Tako kot vsak pošten projekt, tudi TotiMali ima svojo trivio, in se mi zdi prav da jo priznam. Kljub vsem Adamovim nasvetom o združevanju po štiri (ali vsaj dva predstavnika iste družine) - v izogib neuspešnim poskusom generiranja velikih družin črkovnih vrst - nam je uspelo narediti¹ dve družini z devetimi predstavniki. Potem še vse skupaj združiti v eno.

¹ — priznam - usr… se nam je.