Đ nasvet II (in konec)
22 junij 2007V zvezi z malo “skrivnostjo” - ki sicer ni nobena skrivnost -, omenjen0 Tjaši v komentarjih, sem dobil nekaj elektronskih sporočil z vprašanji, zato prilagam ilustracije.
Sem prelen, nimam časa odgovarjati na posamezne maile. Prosim, sprejemite moje opravičilo.
Serifni đ (dcroat) je problematičen zaradi štirih horizontalnih potez. Tako kot znak za Evro, ampak to je že druga zgodba. Pri krepkih rezih (bold) si lahko pomagate na dva načina. Prvi je, da odmislite zgornji serif na deblu; to sem razložil v prejšnji objavi. Druga t.i. skrivnost pa ni kakšen štos z Vegeto Steva Karapandže, temveč popolnoma logična in bralcem neopazna rešitev. Spodaj sta d in đ v črkovni vrsti Toti Serif Bold.
Če niste opazili razlike - tukaj je.
V tem je skrivnost. Zdaj je pa konec debate (upam).
artnak 24.06.2007 ob 15:36
Take novice so zelo zaželene.
¶ katere novice?
artnak 24.06.2007 ob 18:58
Pardon, taki prispevki:) Navdušujejo me taki prispevki poglobljenega razmišljanja o oblikovanju črkovnih vrst na primerih. Morda kdo ve, zakaj kadar dodamo kapitalki črke D ‘ascender’(žal ne poznam slovenskega izraza), postane mali tiskani B, ki je pravzaprav zrcaljen mali tiskani D?:) Moraš biti resnično pazljiv, če želiš pretiravati pri serifih, ko eksperimentiraš. Pri samem zgodovinskem razvoju male in velike črke D, bi bilo bolj logično. Očitno so šli po abecedi:)
¶ hm. zdaj pa ne vem če sva se razumela. greva po vrsti: če kapitelki D (ang. small caps D) dodaš podaljšek navzgor (ang. ascender) ne dobiš b? razen če nimaš v mislih nekaj kar nisem prav razumel. če govoriva o minuskulah (malih črkah) je d skoraj = q, in je b skoraj enak p in to le v primeru linearnih črk katerih sta podaljška navzgor in navzdol (ascender in descender) enako dolga, kar je zelo redko. pri dvodebelinskih črkah z osjo pa zrcaljenje ne pomaga prav nič. ilustriral bom, v kratkem.
artnak 24.06.2007 ob 19:38
Upam, da dela, drugače dovolim, da mi popravite komentar. Tu je pa direkten link do primera. Narejeno malce na hitro, se opravičujem:)
¶ upam da je dovolj nazorno in ilustrativno.
artnak 24.06.2007 ob 20:23
Dober prikaz, samo jaz govorim o eksperimentiranju in ne črkovni vrsti, namenjeni za tekoči tekst. Torej, če zarišem veliko črko D in ji dam njeno edino ravno vertikalo še malce višje, dobim malo črko ‘b’, oziroma jo bom bral kot mali b, ne glede na kvaliteto. Spomnim se skice nekega grafitarja(pri grafitih se črke bistveno bolj spreminjajo), ki je to storil in s tem nevede spremenil svoj ime iz ‘Drum’ v ‘brum’:) Vprašanje pa se še vedno lahko postavi pri orisnih tipografskih rešitvah naslovov v različnih medijih in celo logotipih. Zanima me samo informativno; ali razvoj iz velike črke ‘D’ v malo črko ‘d’ ne bi bil bolj logičen? Ne govorim pa da je napačen. Zdaj je kar je:) * Vidim pa kje sem se zatipkal..napisal sem. da ne smeš pretiravati pri eksperimentiranju s serifi..pozabil sem pa dodati, da pri ekperimentiranju ima lahko ‘ascender’ tudi vlogo serifa.
¶ v primeru eksperimentiranja lahko počneš kar želiš. žal o tem ne vem kaj dosti. o razvoju verzalk in minuskul, pa ti - veliko več kot jaz - lahko razloži prof. lucijan bratuš. pa še pedagog je. midva pa zaključiva, ok? preberi, prosim, naslov prispevka. pa no hard feelings.
artnak 24.06.2007 ob 21:05
Seveda. Se opravičujem, da sem naredil iz muhe slona:) Ni bil osnovni namen:)
¶ ni frke. pridi do nas (pokliči prej), in se bova pogovorila.