Cifre
31 avgust 2007Vprašanje: Kako so šteli stari Rimljani?
Odgovor: (beri črke) i, ii, iii, iv…
Vprašanje: Kako pa štejejo Arabci?
Odgovor: Ena, dve, tri, štiri…
Idejo za pisanje o številkah sem dobil ob prebiranju komentarjev. Prispevek je namenjen radovednim obiskovalcem in ne kolegom oblikovalcem - ali bognedaj celo oblikovalcem črkovnih vrst.
Številke in z njimi povezani znaki (znaki za matematične funkcije in valute) so del vsakega spodobnega fonta. 1234567890 so števke (numerični znaki, numerali), ki ji mi rečemo arabske, Arabci pa jim pravijo indijske (arqam hindiyya). Širitev trgovine iz indijskega prostora je pripomogla k rojstvu znakov, ki smo jih preko Arabcev prevzeli od Indijcev. Uporabljamo jih še danes. Začeli smo jih uporabljati nekje sredi 13. stoletja. Do takrat - nekateri tudi še nekaj časa potem - smo veselo uporabljali rimske številke. Če smo hoteli napisati letnico smo natipkali (OK, vklesali):
po prevzemu pa
Če smo pisali, je izgledalo tako:
Po prevzemu arabskih številk pa:
S prevzemom arabske oblike števk smo jim dodali tudi samoumevno oblikovno distinkcijo, ki smo jo po rimskem modelu pisanja števil uporabljali do takrat. Številke namenjene pojavnosti ob verzalkah (velike črke) imenujemo navadne arabske številke (titiling, ranging ali lining figures), številke obdane z minuskulami (male črke) ali kapitelkami (small caps) pa renesančne arabske številke (text, hanging, lowercase ali old-style figures). Danes je smotrno tudi kapitelke opremiti z njim prilagojenimi znaki. Kurziva (italic) sledi.
Evropski trgovci so sredi 18. stoletja, kakor Indijci pet stoletij prej, začeli pisati več številk kot črk. Leta 1788 je Richard Austin (1756 - 1832) za Johna Bella (Bell & Stephenson’s Letter Foundry) prvič oblikoval navadne številke v višini 3/4 višine verzalk. Isto razmerje ponovi Mathew Carter pri črkovni vrsti Miller (1997). Luc(as) de Grott jim pravi AsF (kar naj bi pomenilo almost style figures, v prevodu rimorenesančne) in mislim, da je kratica posrečena.
Prehod na fotostavek nekako izrine renesančne, s čimer navadne številke naenkrat postanejo standard. Šment!
Na srečo se - po modernističnem poenostavljanju, v katerem kraljujejo le navadne številke - na računalnike počasi vrinejo tudi črkovne vrste, ki vsebujejo vse oblike številk artikulirane tipografske strukture.
Spodoben font danes vsebuje:
Navadne števke (LF - lining figures)
Velikostno usklajene z verzalkami in s prilagojenim medčrkovnim razmikom (kerning).
Tabelne števke (TF - tabular figures)
Velikostno usklajene z verzalkami, prilagojene vertikalnemu branju in z enotno širino (enoširinske, monospaced).
Renesančne in rimorenesančne števke (OsF - old style figures in AsF almost style figures)
Velikostno usklajene z minuskulami, s podaljški navzgor in navzdol (ascender, descender).
Tabelne renesančne in tabelne rimorenesančne (TOsF - tabular old style figures in TAsF - tabular almost style figures). Velikostno usklajene z minuskulami, prilagojene vertikalnemu branju in z enotno širino.
Navadne kapitelne številke (SCLF - small caps lining figures)
Velikostno usklajene s kapitelkami in s prilagojenim medčrkovnim razmikom.
Tabelne kapitelne števke (SCTF - small caps tabular figures)
Velikostno usklajene s kapitelkami, prilagojene vertikalnemu branju in z enotno širino.
Kurzivne, polkrepke, krepke itn., pojavnosti - jasno - sledijo.
Trivia: zadnja med številkami je matematično pred vsemi. Ničla.
Peter Bilak je avtor zabavnega predavanja z naslovom “About Nothing, Mainly”.
Ilustracija:
Delo Tekst, Delo Tekst SC
Viri:
Bringhurst, Robert: The Elements of Typographic Style, Hartley and Marks Publishers, 2004
