ermin međedović, blogotip

Paula Scher za Condé Nast Traveler.

• via mail, hvala Samo.

Nekoč je to črkanje¹ veljalo kot umetnostna obrt. Danes pa: “If in doubt, use Trajan“.

Za slovenski prevod “Movie Title Screen”, sem klical: tri režiserja, enega dramaturga in enega filmskega kritika. Filmski kritik ima zaseden telefon, naslov mi je poslovenil prijatelj, ki ne želi biti imenovan.

UPDATE: + Flickr set filmskih koncev. + Odjavne špice.

¹ — za razstavo TDC je bilo treba prevesti tudi angleško besedo “Lettering”. Po pogovoru z dr. Stabejem smo iznajdli novo besedo - črkanje, vendar profesor Skalar ni bil navdušen nad našim prevodom.

Ob prebiranju poznavalskih hvalnicah plemenitemu hmeljnemu napitku, kolega Ivana Groznega, sem se spomnil enega dejstva, ki povezuje pivo in oblikovanje.
Bass je pir, ki je razveseljeval brbončice eminentnežev kot so: Napoleon Bonaparte, Edgar Allan Poe, Edouard Manet in Buffalo Bil. Z njim so krstili prvega Concorda, kakšnih 500 gajb pa leži nekje v / in okoli Titanika na dnu Atlantika.
Letos slavi svojo 230 obletnico. Rdeči trikotnik in značilni napis Bass, so leta 1876 zaščitili, in je prvi britanski trademark. Na svetu.
Mislim da so ga posrali, ko so rdeči trikotnik po 130 letih napumpali, ampak to je samo moje mnenje.

Egbert Mackereth sicer pravi da je: “Nekoč Rolls-Royce med pivi, danes le še Ford Fiesta”.
Lanskoletnega (ne ni Jacko) Michael Jacksonovega vodnika, pa ne najdem, da bi prepisal oceno. (Zdaj pa vidim da se je ata poslovil?! Škoda, RIP.)

Kmalu bo moja prva obletnica življenja z očali. Dolgo časa sem se
izogibal obisku pri okulistu. Vsakič znova sem našel izgovor v pomanjkanju
časa. Lani oktobra pa sem pred kosilom zavil na pregled. Ko mi je dr. Pavlović po pregledu prebral vse tiste cifre, sem se kar malo usral. Priznam.
Ko pa mi je v tisti inštrument v obliki očal metal šipice z mojo dioptrijo, se mi je odprl svet. Spregledal sem. Dojel sem, da so ti plusi, minusi, fokusi in cilindri cela znanost.
Očala pridno nosim, vse je OK. Za razliko od sončnih se na dioptrijska nisem
usedel niti enkrat. Do zdaj, knock-knock!
Imam pa prijatelja, ki je izjemno pameten človek, ampak očala redno kupuje (in potem nekje poseje) na poštah in v trafikah.

“Očala za čitanje”? Jasno.
Sledi nova uspešnica: “Plombe za zobe”.

.

Brez uvoda in velikih besed. Ukrepat.

Kdor ima kaj odvečne spodaj naštete robe, naj se poveže z Ronijem.
Elektronski naslov je had(at)had.si.

“Ce imas kaksne stare stvari doma, se bomo zmenili, da jih enkrat zacetek
tedna pobere in odpelje.”

“ta trenutek sem dobil informacijo s strani župana Železnikov

- najbolj primanjkuje:
- obutev ( za hladne dni )
- brisače
- kovtri
- povštri ( blazine )
- odeje”
+ link

Videl danes, na poti v studio. Lepo.

.

Jaz sem spil kofe. On je pa zajtrkoval.

Hudo pogumen.

Ali hudo lačen?

PS: Nokia, brez zuma.

Danes sem dobil mail. Nova bukla. “Designing books” Josta Hochulia.
Priporočam.

foto: ©typotheque

ps: ne vem če sem že omenil, dajte si HypenPress v zaznamke. Je ena mojih knjigarn.

Ajdin Bašić, Miha Grobler, Radovan Jenko, Matevž Medja, Vera Stanković, Slavimir Stojanović in moja malenkost smo danes opravili prvi krog predžiriranja za tretji Brumen. Jutri nadaljujemo.

Za nami pride na vrsto mednarodna žirija: Pierre Bernard, Irma Boom, William Drenttel (+) Jessica Helfand in Cyprian Koscielniak.

Ko smo že pri Comicu, naj omenim še eno naravno katastrofo, ki se je z Okni skozi osebne računalnike razširila na vse strani sveta. Verjetno je to najbolj pogosto uporabljana šrifta pri PC + Windows juzerjih (od 3.1 naprej). Na Mace se je ušunjal s programsko opremo Office. Njegova ekselenca, Arial.

Avtor Ariala je Robin Nicholas. O Arialu ne bom zgubljal besed. Če koga zanima, naj klikne sem, tukaj, tlele ali tuki.

Anekdota

StudioDumbar je pri izdelavi nove grafične podobe za nizozemsko ministrstvo za kmetijstvo, urejanje narave in ribolov za novo tipografsko strukturo najprej predlagal družino črkovnih vrst Frutiger.

© www.studiodumbar.com

.
Ministrstva imajo ponavadi veliko uradnikov, vsak uradnik pa svojo mašino. Finančna sredstva, predvidena za projekt, niso prenesla stroškov multilicenčnega nakupa Frutigerja, zato so poklicali Luca de Grotta, da jim izdela družino šestih fontov.

Luc(as) je v štartu sprojektiral PostScript fontovje za StudioDumbar in se potem lotil drugega dela problema: TrueType hintinga za zaslonsko pojavnost. Dve leti šmirglanja, poliranja in premikanja pikslov gor in dol še vedno ni zadovoljilo birokratov. Kar naprej so uporabljali Arial in trdili, da se lažje in bolje bere. Prepričevanja, dokazi in analize niso pomagali. Ne spomnim se več, kakšno je bilo delovno ime fonta. Povedal mi je, ampak sem pozabil. Mislim da je bil izpeljan iz besede Natura, nisem pa prepričan.

Ko pa je ime fonta spremenil v Agrofont, so ga začeli pridno uporabljati.

Zakaj?
V dropdown meniju je bil pred Arialom.