Filmske naslovne sličice
26 september 2007Nekoč je to črkanje¹ veljalo kot umetnostna obrt. Danes pa: “If in doubt, use Trajan“.
Za slovenski prevod “Movie Title Screen”, sem klical: tri režiserja, enega dramaturga in enega filmskega kritika. Filmski kritik ima zaseden telefon, naslov mi je poslovenil prijatelj, ki ne želi biti imenovan.
UPDATE: + Flickr set filmskih koncev. + Odjavne špice.
¹ — za razstavo TDC je bilo treba prevesti tudi angleško besedo “Lettering”. Po pogovoru z dr. Stabejem smo iznajdli novo besedo - črkanje, vendar profesor Skalar ni bil navdušen nad našim prevodom.
Teo 26.09.2007 ob 18:09
Tukaj nekaj zelo dobrih dan-današnjih in kakih starejših.
Romario 26.09.2007 ob 18:52
Hvala vama za tole.
Tjaša 26.09.2007 ob 23:43
It’s simple. Če je analna komedija - Futura (pa čim bolj mastna, kot so mastne pred-analne šale v filmu). Barve: rdeča, bela, črna. Če je zgodovinski spektakel - Trajan SHOULD do it, če pa je posneto na Novi Zelandiji, ga je treba samo še malo postarat. Barve: imitacija kamna. Podobno velja za triler (še posebno psihološki). Trajan. Barva? Bela, siva, po možnosti veliko motion blur efekta. Če je z-f, je sure-fire hit Bank Gothic ali nekaj zelo podobnega. (Slovenski filmi se teh pravil ne držijo, ker se z Bankom predstavlja komična drama Porno film… kaj je to? Pleonazem? Redundanca?) In romantične komedije? Helvetica Ultra Light Extended ili nešto slično. Barve: belo (če gre napis čez fotko), nekam na rdeče/roza, včasih oranžkasto, redkeje baby blue (če je na title artu veliko beline in ponavadi je je).
Anyways, ti itak že vse prebereš, ampak mogoče pa ne vsi. Zabavna študija podobne sorte.
¶ šment, armina sem pa pozabil. hvala tjaša!
Ivan Grozni 27.09.2007 ob 7:44
“Po pogovoru z dr. Stabejem smo iznajdli novo besedo - črkanje, vendar profesor Skalar ni bil navdušen nad našim prevodom.”
Herr Toppo-rizschitsch pa nič? :>
¶ do tipografske terminologije se še ni prebil :-)
elephish 27.09.2007 ob 10:54
Seveda ne, če je topo in ne tipo… rišič. ;)
tina 02.10.2007 ob 15:09
meni se pa dopade crkanje. Pa nimam stresic, pardon. ch. ‘problem’ je delno v tem, da nove besede v slovenscini ne podajo vedno tako jasno in nedvoumno tega, kar v resnici pocnejo (pomenijo), kot je to npr. v anglescini ali kaksnem drugem germanskem jeziku, ampak…bohpomagi, se bomo ze naucili. vecji problem so slovenci sami, ki se prestraseno zdrznejo, ko ljudje zacnejo uporabljati kaksno novo besedo…kot, da ni naravno in normalno in po evropskih, vec, svetovnih inu kozmicnih zakonih standardih vsakdanje in odobreno, da se je v zivljenju treba razvijat. Ostja!