Črkanje 3
26 december 2007V “fine tuning” fazi projekta, ki bo v trafikah čez slabih štirinajst dni, sem se spomnil še ene majhne skrivnosti črkanja. Kerning pari in selektivni kerning pari.
Za lažje razumevanje obiskovalcev blogotipa, ki niso nujno grafični oblikovalci, bom raje razložil, kaj so pravzaprav kerning pari.

Od svinčenih časov do danes se je pri oblikovanju črkovnih vrst spremenilo veliko, nekaj je pa vseeno ostalo enako. V svinčenih časih je vsaka črka, števka, ločilo ali znak - skratka vse, kar je določena črkovna vrsta vsebovala v naboru - bil majhen kvadratek rezkanega svinca. Besedišče si ustvaril tako, da si kvadratke svinca zlagal enega za drugim, kot lego kocke.

Danes ti kvadratki ne obstajajo, še vedno pa ima vsak znak svoje levo in desno naslonilo.
Obstajajo pa znaki, ki povzročajo - če sledijo en drugemu zgolj z naslonili - težave v dojemanju besede kot celote. Razkošje med kockicami (naslonili), potrebno za kombinacije črk A, V in T, je najlažje vidno. V času svinca so zaradi tega nekatere kvadratke pri črki A spodrezali zgoraj, kvadratka črk V in T pa spodaj. In je luknja v besedi izginila.

Odnos med črkama T in A je v tem primeru ilustracija kerning para. Luknja. Ta kerning par je negativen. Obstajajo pa tudi pozitivni kerning pari, kar pomeni, da je med črke treba dodati nekaj lufta. Najbolj pogoste kombinacije znakov, potrebnih kerninga v plus, so med črkami T, V, W, Y, f in znakom * (asterisk), ‘ (quotesingle), ali npr. ™ (blagovna znamka - trademark) itn.
Nujno potrebne kerninga so ponavadi verzalke A, F, L, V, Y, W, T ter minuskule f, r, v, w in y. Jasno je, da govorim o klasičnem črkovju in ne eksperimentalnih konstrukcijah. Med številkami kraljujeta 7 in 4. Če tem problematičnim dodamo še nekaj osnovnih ločil (. , : ; ! ?), že dobimo omembe vredno kerning mapo. Kerning mapa je skupek navodil, ki vsebuje informacije o medčrkovnem razmiku.

Besedi brez ali z kerning pari.
Slovenija ima novega predsednika. Predsednik ima v priimku črko u s preglasom. Ker imajo kerning mape ponavadi skernano le osnovno črkovje - in ne črk z diakritičnimi znamenji -, bo treba dodati še ta par. Ampak tukaj je treba biti previden. Tudi pri črkah z nizkim bralnim pasom je treba upoštevati, da je preglas kot diakritično znamenje - diakritična znamenja so ti. “strešice” na č, š in ž - del črke in spreminja fonem.
Medčrkovni odnos med “T” in “u” ni isti kot odnos med “T” in “ü”.


Opozoril sem vas.
PS: Ne pričakujte skernanega teksta v edicijah, ki jih lomijo v programski opremi dPage. Te dni sem končno izvedel, da dPage namreč ne podpira implementacije kerning map. Šment, pa tako sem se matral.
Mih@ 26.12.2007 ob 10:42
Če ima font kerning mapo, jo “švoh” programi, kot npr. Word, znajo uporabiti, al je treba delati v InDesignu/Photoshopu…?
¶ ravnokar sem preveril, in kaže da ms word ne zna brati kerning informacij.
Mih@ 26.12.2007 ob 11:13
Kva pa 2007/2008 verziji?
¶ miha, na macu imam office 2004. za novejše različice pa ne vem.
Miha Artnak 26.12.2007 ob 23:14
Torej, če prodate črkovno vrsto nekemu podjetju, katero ga ima namen uporabljati na dopisnih papirjih, je pravzaprav ves trud za kerning odveč, ali se jih morda nauči uporabljati še programe?:)
¶ npr.
Karmen 27.12.2007 ob 11:48
Ermin, najlepša hvala za tole razlago.
Nekaj vprašanj:
¶ ena: “tracking” in kerninga ne gre mešati. “tracking” je ukaz za medčrkovni prostor (upošteva tudi kerning pare) med naslonili. tracking + 20 doda 20 enot (odvisno od programske opreme in nastavitev) prostora med naslonila. pri programih za namizno založništvo upošteva tudi kern informacije. kerning je poseg v prostor med naslonili. v plus ali v minus. tkole.
dve: medvrstični razmik (leading) nima zveze z kerningom. prednastavljen medvrstični razmik je ponavadi 120 procenten. pomeni da je med vrsticama teksta črk v velikosti 10 točk - 12 točk razmika.
tri: razlika med tiskano in zaslonsko pojavnostjo je v tem, da so črke na zaslonu le optimalni berljivosti prilagojena svetloba, na papir (ali ctp) pa gre vektorski zapis. web aplikacije in brskalniki ne podpirajo kern informacij, ker je zaslonska črka v drugačnem formatu kot tiskana. na zaslonu črko predstavlja le prižgan ali ugasnjen bit, oz. več bitov.
štiri: za posamezno črkovno vrsto je bilo narejenih cca 1500 kerning parov.
pet: ligature so tehično - estetska odločitev. zlitje dveh (ali več) črk v eno, ponavadi povezano obličje.
Žiga 27.12.2007 ob 13:06
V verziji Word 2007 označiš besedilo, desna tipka Font…, zavihek Character Spacing, odkljukaš Kerning for fonts.
Predvidevam, da prirezane (kerning) pare bere iz fonta.
¶ žiga, hvala za informacijo.
Karmen 28.12.2007 ob 3:29
Hvala.
Simon Ručigaj 13.01.2008 ob 21:25
Zgolj opombica: niso kvadratki, pač pa pravokotniki. In niso kockice, pač pa kvadrčki. :)
Sicer pa - uživam, ko se informiram o teh zadevah - hvala!
GregorF 18.01.2008 ob 18:56
Ena opombica: v svinčenih časih svinec se črkovni material ULIVAL in ne rezkal… Če koga zanima kakšna anekdota iz tistih časov pa naj kar poveee…