ermin međedović, blogotip

Če bo vikend res deževen, priporočam branje.

• via e-mail

Še včeraj sem Jerneju trdil, da je takšne provokacije treba spregledati.
Ker so same sebi namen, in je ignoranca najboljša obramba.

Pa sem še enkrat premislil, prespal, in se premislil.

Originala, tole je enostavno neokusno.

je zelo usklajen bralec.

Konstruktivna debata, ki se je razvila ob prispevku o razliki med
terminoma logo in logotip, je botrovala novi kategoriji na Blogotipu.
Kategorija “geslovnik” je namenjena slovenskim sopomenkam privzetih in prevzetih terminov s področij grafičnega oblikovanja in tipografije.

nadaljujeta: Tanja Berčon Potić in Barbara Predan

Termini znamčenje in znamke neposredno ne sodijo v oblikovalsko terminologijo, temveč v področje trženja, vendar se oblikovalci z njimi dnevno srečujemo. Pomembno je, da v leksikonu oblikovanja določimo (se dogovorimo) o enotni terminologiji in posledično vsaj v stroki govorimo skupni jezik, ki pa ga seveda razumejo tudi sorodne stroke.

Znamčenje (ang. branding)

Za slovenski izraz predlagam, da bi povzeli izraz znamčenje, ki ga je prevedla Aleksandra Rekar v knjigi No logo, avtorice Naomi Klein. V spremeni besedi Janez Damjan zapiše: “V novejši trženjski literaturi pa tudi preberemo, da z znamčenjem dodajamo psihološko in simbolno vrednost nekemu izdelku ali storitvi … Izraz ‘branding’ je bil v prevodu temeljnega učbenika Trženjsko upravljanje avtorja Philipa Kotlerja iz leta 1996 preveden kot ‘”upravljanje blagovne znamke”, kar ustreza marketinškemu pojmovanju, da gre za različne procese, povezane z oblikovanjem in upravljanjem znamke. Seveda je prevod, ki ga sestavljajo tri besede neroden in spet se v praksi srečujemo s spakedrankami, kot je ‘brending’ ali celo ‘brindiranje’. Prevajalka Aleksandra Rekar je naredila na tej točki pogumno potezo in predlagala izraz ‘znamčenje’ oz. nov slovenski glagol ‘znamčiti’”.

Blagovna znamka (ang. brand)

Na podlagi zgoraj začrtane logike, se mi zdi smiselno predlagati opustitev besede ‘blagovna’. Danes se znamke ne nanašajo zgolj na blago (zgovoren primer – Vodafone). Seveda izraz znamka s seboj potegne vrsto sopomenk, npr. poštna znamka. Ena od možnih poti bi lahko bila iskanje novega izraza, toda na tem mestu bi bilo morda smiselno izpostaviti šest načel leksikografije:

Povzetek načel, po Vojku Gorjancu, Jezikovna terminološka izhodišča:

1. Načelo jezikovnosistemske ustreznosti: poleg lastnega opomenjevanja je možna tudi metaforična poimenovalna pot novih terminov.
2. Načelo ustaljenosti: tam, kjer je termin že uveljavljen (ne glede na mogočo pomanjkljivo ustreznost), uporabimo tega in ne uvajamo novega.
3. Načelo ločljivosti: termini se na pomenski ravni med seboj razlikujejo; so enopomenski; načelo ločljivosti onemogoča homonimijo.
4. Načelo gospodarnosti: enobesedni izrazi imajo prednost pred večbesednimi. Večbesedne izraze uporabimo le tam, kjer z eno besedo ne moremo doseči načela ločljivosti.
5. Načelo odprtosti: dopušča možnost uvajanja novih terminov in s tem novih razmerij med obstoječimi.
6. Načelo abstraktnosti (ni potrebno posebej obravnavati): tvorjenje enobesednih terminov in tvorjenje levega prilastka v razmerju z desnim pri večbesednih terminih.

Vprašanje torej ostaja, ali vztrajati pri že uveljavljenem terminu znamka, ali iskati novega in s tem izkoriščati peto načelo odprtosti.

“Sam izraz ‘brand’ izvira iz komercialne prakse žigosanja živine in hlodov, ki se je uveljavila v prvi polovici 19. stoletja v ZDA. Od tam se je izraz prenesel na označevanje industrijsko proizvedenih izdelkov in s časom postal tako rekoč ključna beseda marketinga (op. a., trženja). Znamko lahko preprosto pojmujemo kot simbol (op. a., znak), ki na trgu opravlja funkcijo identifikacije porekla izdelka in omogoča razločevanje izdelkov … Stari prevod “blagovna znamka” se je zato nekaterim slovenskim teoretikom marketinga zdel preskromen in so začeli uvajati izraz “tržna znamka”, medtem ko posamezni kolegi v praksi uporabljajo kar ‘brand’ ali celo ‘brend’. V našem prevodu smo se odločili za besedo ‘znamka’, s čimer sledimo pravni stroki in prevladujoči poslovni praksi.”

Tržna znamka (ang. trademark)

Tukaj je vprašanje prevoda še zelo odprto. Namreč, trademark bi lahko prevedli tudi kot zaščitno znamko ali zaščitni znak? Naprimer zaščitni znak je osnovno razpoznavno sredstvo organizacije (blagovne znamke).

Angleška razlaga termina trademark: “trademark TM – A name or logo identifying a product or service and linking it to its maker or supplier. Trademarks are usually identified by an adjacent ™ or ® the letter indicating that the mark is registered. (Alastair Campbell, The Designer‘s Lexicon)”

Leta nazaj me je prijatelj Janez Dovč na plaži Gradaščice pri Ljubotu (Sax Pub) briefiral glede grafične podobe njihove skupine. Na vprašanje, kakšno glasbo pa igrate, je odgovoril kratko in jedrnato: “Govejo”.

Konkretnemu odgovoru je sledila konkretna podoba.

“Skupina Jararaja je štiričlanska zasedba v sestavi harmonike, klarineta, kontrabasa in violine, poleg obvladovanja svojih inštrumentov pa so vsi člani vešči tudi v petju. Skupino sestavljajo mladi, a že uveljavljeni glasbeniki, ki glasbe ne restavrirajo, temveč jo izrabljajo za doseganje hedonističnega ekstremizma. Nenamenoma pa so temu pojavu, ki mu učeno pravimo jararajanje, podvrženi tudi nič hudega sluteči poslušalci. Čeprav boste v njihovi izvedbi lahko slišali marsikatero svetovno vižo, bodisi v jazzy, klezmer, balkan, tango ali rock’n'roll različici, pa prav posebno mesto v njihovem repertoarju zaseda slovenska ljudska glasba.”

Foto: Uršula Kordiš

25. januarja pri našem omiljenem di-džeju

“Z veseljem vas obveščamo, da bodo prvi gostje letošnjih Izštekanih na Valu 202 Jararaja - sodobni, mladi, živi godci slovenskih ljudskih godb, obogatenih z izročili, ki jih prinašajo vsi vetrovi neba. Z gosti bodo izvedli temeljito prenovljen spored.”

Za pokušino:

Pretočite na disk. Natisnite. Izrežite. Nalepite. Design-police.org.

• via

Jutri v prenovljenem Delu. Prenova je delo agencije Arih, umetniški direktor Igor Arih, oblikovalec Loni Jovanovič. Oglaševalska akcija pa agencij Arih, ter Luna\Tbwa.

(Za povečavo klikni na ilustracijo)

Opletanje s terminologijo, ki nam ni domača, je sila nevarna reč.
Uradnikom, ki znak ali simbol imenujejo logotip, ne moremo zameriti. Logotip vendarle zveni bolj prominentno kot emblem. Uradnikom pač nihče ni razložil, kaj je znak, kaj simbol, kaj značilni črkovni napis. To zanima le peščico znanstvenikov s področja grafičnega oblikovanja. Drugim pa je pomembno samo, da je - karkoli že je - simpatično. In sveže.

Razlika je velika. Podobna tisti, če grem jaz sam po nove pnevmatike - in mi fantje pripeljejo nazaj prevozno sredstvo z novo … karoserijo? šibedahom?

Dodatno zmedo je pri imenovanju bazičnih elementov vidne identitete prispevala tudi knjiga Jerneja Repovša “Celostna grafična podoba”, v kateri so trije osnovni elementi postavljeni na glavo. In to knjigo je prebralo veliko študentov.

Mogoče je vse skupaj samo borba z mlini na veter, ampak če bom to dopovedal le tistim, ki berete Blogotip, bo dovolj. Vi boste popravljali svoje kolege in prijatelje, oni svoje, oni svoje in svoji one. Pokvarjeni telefon? Mogoče. Splača se vsaj poskusiti.

Torej, logo ni kratica besede logotip.

Logo ali simbol je lahko abstraktna čačka, piktogram, stilizirana črka. Lahko je praktično karkoli. Baje tudi eter.

Logotip je pa črkovni znak ali značilni črkovni napis. Ime podjetja, ali blagovne znamke, napisano ali narisano v značilni črkovni vrsti.

Znak je oboje skupaj. Znak podjetja, storitve ali blagovne znamke.

PS: Prispevek je nastal s telefonskim usklajevanjem mnenj. Hvala Barbari Predan, Miljenku Liculu in Jerneju Stritarju.

Naši - po prvem januarju - brezmejni sosedje, so na ogled postavili projekt Italic 2.0.

Projekt je nadaljevanje razstave Italic 1.0, ki je bila na ogled na AtypI konferenci v Rimu leta 2002. Zanimivo je, da so dela različnih avtorjev predstavili na WordPress platformi. Rešitev je načeloma enostavna, čeprav ne ponuja silnega drobnogleda.

V premislek ekipi TipoBrda.

• via AtypI mailing list

Sratkka, če se ptbeejire szoki udvnoo vcristo vam njejdvnlaaae barjna ne bo pvdejltarslao plerobm. ¹

Danes smo obujali spomine na pretekla dela, in je pogovor nanesel na obdobje ukvarjanja z advertajzingom. Pa smo se spominjali, in se režali, kaj vse smo včasih delali. In je beseda nanesla tudi na oglas, ki sta ga za osrednji slovenski časopis omislila prijatelja Vesna Koselj in Janez Rakušček. Premetala sta vse črke v besedilu oglasa, razen prve in zadnje. Pomen sporočila je bilo kljub temu mogoče razumeti.

Spominjam se, ko sem tole besedilo dobil v elektronski kas’lc:
“Aoccdrnig to a rscheearch at an Elingsh uinervtisy, it deosn’t mttaer in waht oredr the ltteers in a wrod are, the olny iprmoetnt tihng is taht the frist and lsat ltteer be at the rghit pclae. The rset can be a total mses and you can sitll raed it wouthit porbelm. Tihs is bcuseae the huamn mnid deos not raed ervey lteter by istlef, but the wrod as a wlohe.”

Krožila je tudi ameriška različica:
“Aoccdrnig to a rscheearch at Cmabrigde Uinervtisy, it deosn’t mttaer in waht oredr the ltteers in a wrod are, the olny iprmoetnt tihng is taht the frist and lsat ltteer be at the rghit pclae. The rset can be a total mses and you can sitll raed it wouthit porbelm. Tihs is bcuseae the huamn mnid deos not raed ervey lteter by istlef, but the wrod as a wlohe.”

Dejstvo, da beseda semantično ostane prepoznavna, četudi je zaporedje črk nepravilno, je fenomen čigar raziskovanje pripisujejo profesorjema Kouroshu Saberiju, in Davidu R. Perrotu omenjenima v raziskavi “Speech perception” (pdf datoteka) profesorja psihologije Davida W. Massara.
V priloženem gradivu je predmet sicer izgovorjena beseda - in zgoraj citiranega teksta ni zaslediti nikjer. Richard Shillcock in Padraic Monaghan z edinburške univerze sta avtorja raziskave “Sublexical units and the split fovea” (pdf datoteka). Najbližje povezavi Saberija in zgoraj omenjenega teksta je tole.

Od leta ‘03, ko se je tekst pojavil prvič, je danes že urbani mit. In še vedno nihče ne ve kdaj, kje in zakaj je nastal. In zakaj, hudiča, profesor Saberi ne pove kaj na to temo?

• Link direktno na Cambridge.
• Pa link na pomen oblike besede (bouma).
  ¹ — za zmešane črke pa mala Java aplikacija: tkauj.