Tloe je dašjnnai naoslv
01 januar 2008Sratkka, če se ptbeejire szoki udvnoo vcristo vam njejdvnlaaae barjna ne bo pvdejltarslao plerobm. ¹
Danes smo obujali spomine na pretekla dela, in je pogovor nanesel na obdobje ukvarjanja z advertajzingom. Pa smo se spominjali, in se režali, kaj vse smo včasih delali. In je beseda nanesla tudi na oglas, ki sta ga za osrednji slovenski časopis omislila prijatelja Vesna Koselj in Janez Rakušček. Premetala sta vse črke v besedilu oglasa, razen prve in zadnje. Pomen sporočila je bilo kljub temu mogoče razumeti.
Spominjam se, ko sem tole besedilo dobil v elektronski kas’lc:
“Aoccdrnig to a rscheearch at an Elingsh uinervtisy, it deosn’t mttaer in waht oredr the ltteers in a wrod are, the olny iprmoetnt tihng is taht the frist and lsat ltteer be at the rghit pclae. The rset can be a total mses and you can sitll raed it wouthit porbelm. Tihs is bcuseae the huamn mnid deos not raed ervey lteter by istlef, but the wrod as a wlohe.”
Krožila je tudi ameriška različica:
“Aoccdrnig to a rscheearch at Cmabrigde Uinervtisy, it deosn’t mttaer in waht oredr the ltteers in a wrod are, the olny iprmoetnt tihng is taht the frist and lsat ltteer be at the rghit pclae. The rset can be a total mses and you can sitll raed it wouthit porbelm. Tihs is bcuseae the huamn mnid deos not raed ervey lteter by istlef, but the wrod as a wlohe.”
Dejstvo, da beseda semantično ostane prepoznavna, četudi je zaporedje črk nepravilno, je fenomen čigar raziskovanje pripisujejo profesorjema Kouroshu Saberiju, in Davidu R. Perrotu omenjenima v raziskavi “Speech perception” (pdf datoteka) profesorja psihologije Davida W. Massara.
V priloženem gradivu je predmet sicer izgovorjena beseda - in zgoraj citiranega teksta ni zaslediti nikjer. Richard Shillcock in Padraic Monaghan z edinburške univerze sta avtorja raziskave “Sublexical units and the split fovea” (pdf datoteka). Najbližje povezavi Saberija in zgoraj omenjenega teksta je tole.
Od leta ‘03, ko se je tekst pojavil prvič, je danes že urbani mit. In še vedno nihče ne ve kdaj, kje in zakaj je nastal. In zakaj, hudiča, profesor Saberi ne pove kaj na to temo?
- Link direktno na Cambridge.
- Pa link na pomen oblike besede (bouma).
¹ — za zmešane črke pa mala Java aplikacija: tkauj.
Jonas 01.01.2008 ob 20:19
Ahem, se ne strinjam, Prva vrstica je neberljiva. Besedo “ptbeejire” moram trikrat prečitati, “njejdvnlaaae” pa sploh ne razvozlam. Dokaz, da lahko par slovenskih advertajzerjev sfuka vsak koncept, ki načelno deluje.
¶ moja uvodna vrstica je “random” zgenerirana. ne dvomim pa, da oglaševalci ta problem niso rešili veliko bolj subtilno in m’hko. lahko pa rakuzla prosim, naj mi pošlje tekst oglasa.
ervinator 01.01.2008 ob 22:52
Stvar deluje toliko bolj, kolikor bolj so besede s pomešanimi črkami v kontekstu predhodnega besedila. Če je spremenjena beseda daljša in ne paše v osnovni kontekst, povzroči zmedo. Tudi sicer lahko pride do napak pri branju, vendar je bistvo kljub temu razumljivo. Jaz sem “njejdvnlaaae barjna” najprej prebral kot “nadaljnje branje”, šele po drobnogledu sem razvozlal “nadaljevanje branja”. ;)
¶ že uporaba digrafov (dvočrkovja), fonemsko uporabnih tudi v slovenščini (lj in nj), pripomore k hitrejšemu razumevanju - “nedvnjljaaae barnja”, npr.
jaZ 01.01.2008 ob 23:48
tisti link na pomen oblike besede - bauma - je zelo zanimiv, sem ga že prej imel med priljubljenimi:)
advertajzer 02.01.2008 ob 0:02
Tekst oglasa je bil preprost in primerno - da je pasal v televizičnih trideset sekund - skrajšan prevod zgoraj objavljenega in je bil povsem razumljiv (smo že pazili, da je bilo tako). Poanta vsega skupaj je bila povsem drugje: nakazati, da smisel besedila oblikuje bralec, ki mu golo natisnjeno črkovje pomeni le štartno rampo; v tem smislu se je inkriminiranim zgoraj opisani eksperiment zdel zanimivo in intrigantno izhodišče, še posebej, ker ga je zaključeval slogan “misli najprej” (v omenjenem časniku ga še danes najdete poleg kolofona). O kvaliteti oglasa samega se raje ne bi prepiral, ker so to tempi že zdavnaj passati, lahko pa zagotovim, da je Jonas (vsaj) tokrat s svojim pravičniškim srdom zoper slovenske advertajzerje ustrelil mimo.
Jonas 02.01.2008 ob 11:33
Opla, se opravičujem, razumel sem da je prvi stavek (morda zato, ker je bil poudarjen) vzet iz omenjene akcije. Evo, tri lubčke za novo leto v opravičilo:
:-* :-* :-*
Bom počakal na kakšen drug kiks, sej ne bo treba dolgo. ;-)
Jonas 02.01.2008 ob 12:20
Mrmgdeioe, bcideeso azraedvjetr sem pncuaol kot ikepnjalzo izzraa negaša prgnjeazia gloteijtsa (zispaal je “z aidretgzvoajnm” in me pekolevl za sbjeo). Zadj, v rtterkeošpu, svedea rmeuzam, da je znlveeo mcleane žlaijvo. Puaojnm dtndioah trosiečo oarčivpil.
¶ iz uredništva:
Mimogrede, besedico advertajzer sem seveda ponucal kot izpeljanko izraza našega prijaznega gostitelja (zapisal je “z advertajzingom” in me povlekel za seboj). Zdaj, v retrospektu, seveda razumem, da je zvenelo malcene žaljivo. Ponujam dodatnih tisočero opravičil.
ps: na začetku sem “prijaznega gostitelja” (prgnjeazia gloteijtsa) prevedel v “praznjega glotejista”, za “dodatnih”, (dtndioah) sem se pa obrnil na avtorja komentarja.
advertajzer 02.01.2008 ob 22:53
Ej, no problemo. Saj vem, da si marsikdaj kakšno gorko pošteno zaslužimo.
1/2ona 03.01.2008 ob 9:49
Ko se mi je vceraj ze zacelo dozdevati, da obvladam korenckove kasice z brokolijem, sem pokukala na blogotip in zazgala zadnjo, izpopolnjeno, razlicico. Psodoa pirmsjenoa. Super post. Pridna kakor sem, sem klikala gornja imena kot urocena. (Ni David ampak Dominic W. Massaro.) Odneslo me je tako dalec, da na koncu sploph nisem spisala komentarja, ker se moje klikanje ze ni vec tikalo tekoce teme. Nekaj pa se mi vseeno zdi, da bi spisala (ah, ta morala).
Popularno citirani odstavek je seveda prikladno sestavljen in izkorisca kup “catch-ev”, da ga ljudje (celo non-native speakers) lahko tako tekoce preberemo. V splosnem ne velja (niti v ang ne), da premesane crke ne vplivajo na semanticno desifriranje teksta. (Se mi zdi to vredno ponoviti, da ne bo kak povrsen bralec dobil napacnega vtisa, ker ste tako zapeli za tole shufflanje).
Je pa zadeva poucna, v kolikor razkriva (al pa bolje: kakor delfski vodnjak namiguje na) delcek nezavednih podoperacij, ki sodelujejo pri cloveskem nacinu prebiranja tekstov. Zavedno (anglezi bi rekli “zavestno”) procesiranje namrec sestavlja samo 2% (stevilka variira) mozganskih funkcij. To je tisto, kar je vezano na jezik/e, kar je verbalno. Pri branju pa mimo tega, zavednega, sodeluje kontekstualizacija, vizualno in avditivno razumevanje, asociiranje, itd. Skratka vse tisto, kar se pri ljudeh (evolucijsko) razvija v sklopu vescine “hitrega razumevanja” informacij, s katerimi smo bombardirani.
Btw ta odstavek so nekje na spletu reklamirali kot merilo inteligence. Ocitno torej obstajajo native speakers, ki ga ne znajo prebrat. To so seveda evolucijski odpadki prve vrste ;).
Glede na to, da je informacijska doba ze mimo in smo zdaj v dobi orientacije (vsaj tako, ce verjamemo gospodu Tinetu Hribarju), je edino logicno, da se zacne dvigovat pomen in raba nezavednega.
Zakaj Saberi ne pove nic na to temo? Ker gre zgolj za pop potrditev tega, o cemer so nevrolingvisti civkali ze najmanj konec osemdesetih. Sam tekst in skorumpirano dejstvo, da je(ravno ‘on’) tekoce berljiv, za znanstvenika/filozofa (pri kognitivnih -in sploh sodobnih- znanostih se namrec to dvoje spaja) ni nic drugega kot stara konzerva crvov. Srata in srdmcea knozvera.
¶ bravo pol! amen.