Program mednarodnega oblikovalskega dogodka za ponedeljek,
22. 10., v Jakopičevi galeriji, Slovenska 9, je torej:
Brezplačna predavanja:
10:00 Piere Bernard:
Vsakdo uči vsakogar (cit. Pierra Bourdieua)
11:00 Cyprian Koscielniak:
Moje ustvarjanje za časopise (Neuspeh političnega stripa)
12:00 William Drenttel, Jessica Helfand:
Winterhouse Edicije : Studio : Inštitutštitut
Razstava
20:00 slovesno odprtje
• via Brumen
Ob izvolitvi Lucijana Bratuša v naziv rednega profesorja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Od 8. - 13. oktobra v osrednjem atriju Mestne hiše (Magistrat) v Ljubljani.
Predstavljene bodo Bratuševe črkovne vrste in izbor del študentov, nastalih v zadnjih letih.
Čestitke Lucijan! Se vidiva v (update) ponedeljek.
Matej in Roman sta na filmskem festivalu v Milanu dobila posebno nagrado žirije.
Za tole.
Videl danes, na poti v studio. Lepo.
.
Ajdin Bašić, Miha Grobler, Radovan Jenko, Matevž Medja, Vera Stanković, Slavimir Stojanović in moja malenkost smo danes opravili prvi krog predžiriranja za tretji Brumen. Jutri nadaljujemo.
Za nami pride na vrsto mednarodna žirija: Pierre Bernard, Irma Boom, William Drenttel (+) Jessica Helfand in Cyprian Koscielniak.
via Sašo, via mail:
“Zivjo,
kdorkoli od vas pozna kogarkoli, ki se ukvarja s kakrsnimikoli vizualnimi umetnostmi ((cenzura besede) na platno je tudi dopustno, tolk o tem), naj mu da kontakt INFO@KONTEJNERMAG.COM naj tja poslje info/stvari, etc. v naslednji cifri bo 72 strani namenjenih IZKLJUCNO samo vizualnim delom, marcevska stevilka pa bo striktno INTERVIEW orientirana. Vsak od “artistov” bo imel NAJVEC dve strani! Zraven naj pripise svoje kontakte. Kdor ne pride v tiskano stevilko, se bo znasel na internetu.
Hvala!”
Horjak, aka dr. Horowitz je (v sodelovanju z Gašperjem Rusom in Iztokom Lovrićem) izdal Mostove, prvi del stripovske trilogije, ki se dogaja na relaciji Ravne - Ljubljana - Varvarin - Zemun, in nastaja v sodelovanju z njegovimi srbskimi stripovskimi kolegi. Če odmislim svoj izvod jih je ostalo še 499. Čez 50 let ga bom prodal, in si kupil hišo na Marsu. Če me pred tem ne doleti posvetilo.
.
PS: ker sta Mojca in Ciril dobila še enega sina, Omar pa brata Izaka, jim v imenu kolektiva Blogotip javno in binarno izrekamo čestitke in pozdrave!
Kot otroka me je oče nekajkrat na leto peljal na redno urejanje v lokalno brivnico. Takrat še niso obstajali saloni - no, mogoče so tja hodile punce in mame -, brivci pa niso bili višji ali nižji stilisti. Tudi kave niso tam stregli. V čakalnici so očetje igrali damo ali šah, nas so pa posedli na sedeže s konjsko glavo in nas postrigli. Pred poletjem so nas tudi zabrili do polovice tilnika. Pred menoj in za mano je bilo ogledalo in ta pogled me je vedno fasciniral. Prostor se ni in ni končal.
Vem, da se temu neskončnemu verižnemu pomanjševanju reče Drostejev efekt, to sem prebral v eni knjig o M.C.Escherju. Do pred kratkim pa nisem vedel, zakaj ravno Drostejev.
Zdaj vem. Vsega je kriv oblikovalec embalaže za kakav.
