ermin međedović, blogotip

Če bo vikend res deževen, priporočam branje.

• via e-mail

Še včeraj sem Jerneju trdil, da je takšne provokacije treba spregledati.
Ker so same sebi namen, in je ignoranca najboljša obramba.

Pa sem še enkrat premislil, prespal, in se premislil.

Originala, tole je enostavno neokusno.

Pretočite na disk. Natisnite. Izrežite. Nalepite. Design-police.org.

• via

Jutri v prenovljenem Delu. Prenova je delo agencije Arih, umetniški direktor Igor Arih, oblikovalec Loni Jovanovič. Oglaševalska akcija pa agencij Arih, ter Luna\Tbwa.

(Za povečavo klikni na ilustracijo)

Sratkka, če se ptbeejire szoki udvnoo vcristo vam njejdvnlaaae barjna ne bo pvdejltarslao plerobm. ¹

Danes smo obujali spomine na pretekla dela, in je pogovor nanesel na obdobje ukvarjanja z advertajzingom. Pa smo se spominjali, in se režali, kaj vse smo včasih delali. In je beseda nanesla tudi na oglas, ki sta ga za osrednji slovenski časopis omislila prijatelja Vesna Koselj in Janez Rakušček. Premetala sta vse črke v besedilu oglasa, razen prve in zadnje. Pomen sporočila je bilo kljub temu mogoče razumeti.

Spominjam se, ko sem tole besedilo dobil v elektronski kas’lc:
“Aoccdrnig to a rscheearch at an Elingsh uinervtisy, it deosn’t mttaer in waht oredr the ltteers in a wrod are, the olny iprmoetnt tihng is taht the frist and lsat ltteer be at the rghit pclae. The rset can be a total mses and you can sitll raed it wouthit porbelm. Tihs is bcuseae the huamn mnid deos not raed ervey lteter by istlef, but the wrod as a wlohe.”

Krožila je tudi ameriška različica:
“Aoccdrnig to a rscheearch at Cmabrigde Uinervtisy, it deosn’t mttaer in waht oredr the ltteers in a wrod are, the olny iprmoetnt tihng is taht the frist and lsat ltteer be at the rghit pclae. The rset can be a total mses and you can sitll raed it wouthit porbelm. Tihs is bcuseae the huamn mnid deos not raed ervey lteter by istlef, but the wrod as a wlohe.”

Dejstvo, da beseda semantično ostane prepoznavna, četudi je zaporedje črk nepravilno, je fenomen čigar raziskovanje pripisujejo profesorjema Kouroshu Saberiju, in Davidu R. Perrotu omenjenima v raziskavi “Speech perception” (pdf datoteka) profesorja psihologije Davida W. Massara.
V priloženem gradivu je predmet sicer izgovorjena beseda - in zgoraj citiranega teksta ni zaslediti nikjer. Richard Shillcock in Padraic Monaghan z edinburške univerze sta avtorja raziskave “Sublexical units and the split fovea” (pdf datoteka). Najbližje povezavi Saberija in zgoraj omenjenega teksta je tole.

Od leta ‘03, ko se je tekst pojavil prvič, je danes že urbani mit. In še vedno nihče ne ve kdaj, kje in zakaj je nastal. In zakaj, hudiča, profesor Saberi ne pove kaj na to temo?

• Link direktno na Cambridge.
• Pa link na pomen oblike besede (bouma).
  ¹ — za zmešane črke pa mala Java aplikacija: tkauj.

V “fine tuning” fazi projekta, ki bo v trafikah čez slabih štirinajst dni, sem se spomnil še ene majhne skrivnosti črkanja. Kerning pari in selektivni kerning pari.

Za lažje razumevanje obiskovalcev blogotipa, ki niso nujno grafični oblikovalci, bom raje razložil, kaj so pravzaprav kerning pari.

Od svinčenih časov do danes se je pri oblikovanju črkovnih vrst spremenilo veliko, nekaj je pa vseeno ostalo enako. V svinčenih časih je vsaka črka, števka, ločilo ali znak - skratka vse, kar je določena črkovna vrsta vsebovala v naboru - bil majhen kvadratek rezkanega svinca. Besedišče si ustvaril tako, da si kvadratke svinca zlagal enega za drugim, kot lego kocke.

Danes ti kvadratki ne obstajajo, še vedno pa ima vsak znak svoje levo in desno naslonilo.

Obstajajo pa znaki, ki povzročajo - če sledijo en drugemu zgolj z naslonili - težave v dojemanju besede kot celote. Razkošje med kockicami (naslonili), potrebno za kombinacije črk A, V in T, je najlažje vidno. V času svinca so zaradi tega nekatere kvadratke pri črki A spodrezali zgoraj, kvadratka črk V in T pa spodaj. In je luknja v besedi izginila.

Odnos med črkama T in A je v tem primeru ilustracija kerning para. Luknja. Ta kerning par je negativen. Obstajajo pa tudi pozitivni kerning pari, kar pomeni, da je med črke treba dodati nekaj lufta. Najbolj pogoste kombinacije znakov, potrebnih kerninga v plus, so med črkami T, V, W, Y, f in znakom * (asterisk), ‘ (quotesingle), ali npr. ™ (blagovna znamka - trademark) itn.

Nujno potrebne kerninga so ponavadi verzalke A, F, L, V, Y, W, T ter minuskule f, r, v, w in y. Jasno je, da govorim o klasičnem črkovju in ne eksperimentalnih konstrukcijah. Med številkami kraljujeta 7 in 4. Če tem problematičnim dodamo še nekaj osnovnih ločil (. , : ; ! ?), že dobimo omembe vredno kerning mapo. Kerning mapa je skupek navodil, ki vsebuje informacije o medčrkovnem razmiku.

Besedi brez ali z kerning pari.

Slovenija ima novega predsednika. Predsednik ima v priimku črko u s preglasom. Ker imajo kerning mape ponavadi skernano le osnovno črkovje - in ne črk z diakritičnimi znamenji -, bo treba dodati še ta par. Ampak tukaj je treba biti previden. Tudi pri črkah z nizkim bralnim pasom je treba upoštevati, da je preglas kot diakritično znamenje - diakritična znamenja so ti. “strešice” na č, š in ž - del črke in spreminja fonem.

Medčrkovni odnos med “T” in “u” ni isti kot odnos med “T” in “ü”.

Opozoril sem vas.

PS: Ne pričakujte skernanega teksta v edicijah, ki jih lomijo v programski opremi dPage. Te dni sem končno izvedel, da dPage namreč ne podpira implementacije kerning map. Šment, pa tako sem se matral.

O etimologiji blagovnih znamk. Vredno ogleda.

IBM — named by Tom (Thomas John) Watson Sr, an ex-employee of National Cash Register (NCR Corporation). To one-up them in all respects, he called his company International Business Machines.

Avtor IBM logotipa je Peretz Rosenbaum.

* - Hal je ime računalnika iz Kubrickove Odiseje 2001. Urbana legenda pravi da če črke H, A, in L zamenjamo s črkami ki jim v abecedi sledijo, dobimo subliminalnega oglaševalca - IBM. Kubrick je tudi ena stičnih točk med Paulom in Saulom. Slednji je (med drugim) avtor plakata za Kubrickov “The Shining”.

PS: Se opravičujem. Pri povezovanjih me vedno zanese.

za življenjsko delo na področju grafičnega oblikovanja.

Iskrene čestitke Mile.

Foto: © www.had.si

In varijacije na temo: tukaj, tukaj, tukaj, tukaj, tukaj, tukaj, tukaj, tukaj, tukaj, …

Se vidimo v petek.

(Klik za večjo fotografijo)

“Revija za kulturo Emzin pripravlja brezplačno predavanje svetovno priznanega grafičnega oblikovalca Stefana Sagmeistra, ki bo 28. novembra 2007, ob 18. uri v dvorani M3/4 Cankarjevega doma.

.
Ustvarjalni svet Stefana Sagmeistra zaznamuje inovativen pristop združevanja (na videz) nezdružljivega. V njegovih raznolikih delih se kaže globoko razumevanje procesa ustvarjanja, tehnične rešitve in pripomočke uporablja kot orodja za ustvarjanje čudovitih “hibridov”, ki podirajo konvencionalne meje med kategorijami.

Za delo na področju grafičnega oblikovanja je prejel vrsto uglednih mednarodnih nagrad. Med drugim je samostojno razstavljal v Zürichu, New Yorku, Berlinu, Tokiu, Osaki, Pragi, Kölnu, Seulu in na Dunaju. Redno poučuje na newyorški Šoli vizualnih umetnosti in pogosto predava po vsem svetu. Leta 2001 je pri ugledni britanski založbi Booth-Clibborn izšla njegova knjižna monografija z naslovom Sagmeister: Made You Look.

Na predavanju bo predstavil svoje delo in nas popeljal skozi razstavo v Ljubljani z naslovom Vse, kar sem se do sedaj naučil v življenju, ki se bo odprla v četrtek, 29. novembra 2007. Njegova dela v omenjeni seriji, poleg vizualne odličnosti, odlikujejo tudi enkratne okoliščine njihovega nastanka. Leta 2000 se je namreč Stefan Sagmeister, po sedmih letih vodenja newyorškega studia, odločil za eksperimentalno leto brez naročil. Posvetil se je raziskovanju sprememb, do katerih pride, ko proces oblikovanja ni omejen z zunanjimi smernicami in roki oddaje. Med številnimi stvarmi, ki jih je tisto leto počel, je bilo tudi pisanje dnevnika. Na podlagi teh zapisov, je nastala serija del, katerih rdeča nit so iz množice nenavadnih materialov oblikovane tipografije. Tako so nastale izjemno zanimive in barvite vizualne verige, ki v več delih zaključujejo posamezno misel.

Everything I do, always comes back to me.

Leta 2001 je pri ugledni britanski založbi Booth-Clibborn uspešno izšla njegova prva knjižna monografija z naslovom Sagmeister: Made you Look. Knjiga obsega 400 strani barvnih ilustracij, ki vključujejo množico del avstrijskega oblikovalca, vključno z zgodnjimi gledališkimi plakati, ovitki zgoščenk, s katerimi je bil nominiran za grammyja in optično zanimivo in voodoo grafiko, ki je navdušila ameriško oblikovalsko javnost.

Predavanje bo v sredo, 28. novembra 2007, ob 18. uri v dvorani M3/4 Cankarjevega doma. Število prostih mest je omejeno, prijave zbiramo na elektronskem naslovu emzin@guest.arnes.si najkasneje do 27. novembra 2007 (do 12. ure). Po prejemu potrditve rezervacije dvignete brezplačno vstopnico na vaše ime v informacijskem središču Cankarjevega doma.

Predavanje je organiziral: Emzin, Zavod za kreativno produkcijo.”

Hvala Emzin, se vidimo.