ermin međedović, blogotip

Do srede julija.

v Dnevniku, na osmi strani.

Roke imam v žepih, majkemi.

Ker je zjutraj kazalo, da bo deževalo, sem se odločil, da bom pustil kolo doma. Pokličem taksi. In medtem ko ga čakam, mi dobesedno pred nos pribremza kombi globalnega poštarja.

Ok, pomislim, FF Dax pač. Pogledam še enkrat in opazim svojo najljubšo minuskulo.

Bil sem kokr? “Vau, kaj pa mamo klele-tuki?” ¹

Tale “g” pa je iz enega drugega filma.

PS: Taksija ni bilo 20 minut. Do studia sem se peljal z zelenim Mercedesom.

-

¹ — cit. Rok Trkaj

Tole je iPhone posnetek.

Tole pa Nokia N70.

iPhone ima zanič kamero. Moj vrabec se je pa malo postaral.

Spreglejte pravopis in manjkajoča diakritična znamenja. Tokrat ne bo mrtvih in zaprtih. Ampak. Pred imenom podjetja se lahko skrije celo črkovna vrsta uporabljena za obvestilo.

Poigravanje z imenom mesta v njegovi grafični podobi je očitno postalo nekakšen hit.

Naprimer.

It is a joke. (gospod Pal: To je šala)

Avtor črkovne vrste meta, Helvetice devetdesetih, profesor, soustanovitelj FontShopa, se po treh letih nekomunikacije spomni na obljubljeni mp3 “Kafu mi draga ispeci”, po kateremu si je zapomnil morje Adrijansko. Zahteva tudi “lyrics”, ker želi peti. Pošlje besedilo v serifni meti, in vpraša za mnenje o diakritičnih znamenjih. Včasih tudi zabluza.

“When the world first heard of San Serriffe in April 1977, the tiny state was a sleepy island paradise under the authoritarian leadership of an unpopular general. Visiting the archipelago 22 years on, Berlin Sans discovers a vibrant nation transformed by a visionary leader” (tukaj)

plus Ascenderjeve prvoaprilske:

• 2008

• 2006

• 2005

je zelo usklajen bralec.

Pretočite na disk. Natisnite. Izrežite. Nalepite. Design-police.org.

• via