ermin međedović, blogotip

Tole je iPhone posnetek.

Tole pa Nokia N70.

iPhone ima zanič kamero. Moj vrabec se je pa malo postaral.

Spreglejte pravopis in manjkajoča diakritična znamenja. Tokrat ne bo mrtvih in zaprtih. Ampak. Pred imenom podjetja se lahko skrije celo črkovna vrsta uporabljena za obvestilo.

Poigravanje z imenom mesta v njegovi grafični podobi je očitno postalo nekakšen hit.

Naprimer.

It is a joke. (gospod Pal: To je šala)

Avtor črkovne vrste meta, Helvetice devetdesetih, profesor, soustanovitelj FontShopa, se po treh letih nekomunikacije spomni na obljubljeni mp3 “Kafu mi draga ispeci”, po kateremu si je zapomnil morje Adrijansko. Zahteva tudi “lyrics”, ker želi peti. Pošlje besedilo v serifni meti, in vpraša za mnenje o diakritičnih znamenjih. Včasih tudi zabluza.

“When the world first heard of San Serriffe in April 1977, the tiny state was a sleepy island paradise under the authoritarian leadership of an unpopular general. Visiting the archipelago 22 years on, Berlin Sans discovers a vibrant nation transformed by a visionary leader” (tukaj)

plus Ascenderjeve prvoaprilske:

• 2008

• 2006

• 2005

je zelo usklajen bralec.

Pretočite na disk. Natisnite. Izrežite. Nalepite. Design-police.org.

• via

Sratkka, če se ptbeejire szoki udvnoo vcristo vam njejdvnlaaae barjna ne bo pvdejltarslao plerobm. ¹

Danes smo obujali spomine na pretekla dela, in je pogovor nanesel na obdobje ukvarjanja z advertajzingom. Pa smo se spominjali, in se režali, kaj vse smo včasih delali. In je beseda nanesla tudi na oglas, ki sta ga za osrednji slovenski časopis omislila prijatelja Vesna Koselj in Janez Rakušček. Premetala sta vse črke v besedilu oglasa, razen prve in zadnje. Pomen sporočila je bilo kljub temu mogoče razumeti.

Spominjam se, ko sem tole besedilo dobil v elektronski kas’lc:
“Aoccdrnig to a rscheearch at an Elingsh uinervtisy, it deosn’t mttaer in waht oredr the ltteers in a wrod are, the olny iprmoetnt tihng is taht the frist and lsat ltteer be at the rghit pclae. The rset can be a total mses and you can sitll raed it wouthit porbelm. Tihs is bcuseae the huamn mnid deos not raed ervey lteter by istlef, but the wrod as a wlohe.”

Krožila je tudi ameriška različica:
“Aoccdrnig to a rscheearch at Cmabrigde Uinervtisy, it deosn’t mttaer in waht oredr the ltteers in a wrod are, the olny iprmoetnt tihng is taht the frist and lsat ltteer be at the rghit pclae. The rset can be a total mses and you can sitll raed it wouthit porbelm. Tihs is bcuseae the huamn mnid deos not raed ervey lteter by istlef, but the wrod as a wlohe.”

Dejstvo, da beseda semantično ostane prepoznavna, četudi je zaporedje črk nepravilno, je fenomen čigar raziskovanje pripisujejo profesorjema Kouroshu Saberiju, in Davidu R. Perrotu omenjenima v raziskavi “Speech perception” (pdf datoteka) profesorja psihologije Davida W. Massara.
V priloženem gradivu je predmet sicer izgovorjena beseda - in zgoraj citiranega teksta ni zaslediti nikjer. Richard Shillcock in Padraic Monaghan z edinburške univerze sta avtorja raziskave “Sublexical units and the split fovea” (pdf datoteka). Najbližje povezavi Saberija in zgoraj omenjenega teksta je tole.

Od leta ‘03, ko se je tekst pojavil prvič, je danes že urbani mit. In še vedno nihče ne ve kdaj, kje in zakaj je nastal. In zakaj, hudiča, profesor Saberi ne pove kaj na to temo?

• Link direktno na Cambridge.
• Pa link na pomen oblike besede (bouma).
  ¹ — za zmešane črke pa mala Java aplikacija: tkauj.

Vegeterijancem in veganom odsvetujem nadaljevanje branja.

Liber Passionis Domini Nostri Jesu Christi, cum Characteribus Nulla Materia Compositis je naslov knjige, ki je nastala nekje okoli davnega leta 1600. Nekoč je bila last družine de Ligne. Pa so jo zgubili. Baje, da še vedno obstaja nekje v Franciji. Knjiga, jasno.
Omembe vredna je, ker ni napisana in ne tiskana. Če si ne morete predstavljati, da knjiga ni napisana, ali tiskana, je ta dokaz da je to možno. Vsaka posamezna črka je namreč izrezana. Ker strani niso papirnate, ampak iz kože kravjega fetusa. Iz telička, ki nikoli ni zamukal. Če ošvrknemo še modo, marsikateri ovratnik pregrešno dragega plašča tudi nikoli ni zamukal. Ampak pustimo modo.

Če vam vse skupaj zveni kruto naj dodam, da so na kožo spisali tudi kakšno Toro, nekaj budističnih zapisov, celo kakšnih 40 izvodov prvih Gutenbergovih Biblij so tiskali na kožo. Pod prevtezo trpežnosti in podaljšanega roka trajanja. Britanci svoj znameniti “Bill” še vedno tiskajo na kožo.

Čeprav zadnji prispevek v letu 07 ni lektoriran, Blogotip bo. Majku muu.

Srečnovo leto.

In varijacije na temo: tukaj, tukaj, tukaj, tukaj, tukaj, tukaj, tukaj, tukaj, tukaj, …

Se vidimo v petek.

(Klik za večjo fotografijo)