Ker je zjutraj kazalo, da bo deževalo, sem se odločil, da bom pustil kolo doma. Pokličem taksi. In medtem ko ga čakam, mi dobesedno pred nos pribremza kombi globalnega poštarja.
Ok, pomislim, FF Dax pač. Pogledam še enkrat in opazim svojo najljubšo minuskulo.
Bil sem kokr? “Vau, kaj pa mamo klele-tuki?” ¹
Tale “g” pa je iz enega drugega filma.
PS: Taksija ni bilo 20 minut. Do studia sem se peljal z zelenim Mercedesom.
-
¹ — cit. Rok Trkaj
Tole je iPhone posnetek.
Tole pa Nokia N70.
iPhone ima zanič kamero. Moj vrabec se je pa malo postaral.
Tole je namesto zahvale Marjanu Božiču, Miranu Ogrinu in Vojku Plevelu - za vse dosedanje odgovore na moja (pogosto neumna) vprašanja okrog InDesigna. Pa za ostale. Da jih ne bomo klicali za vsak drek.
Spreglejte pravopis in manjkajoča diakritična znamenja. Tokrat ne bo mrtvih in zaprtih. Ampak. Pred imenom podjetja se lahko skrije celo črkovna vrsta uporabljena za obvestilo.
Če podjetje zaščiti odtenek barve kot del vidne identitete, je to njegova pravica. Če pa eno drugo podjetje postane lastnik vsega, v obličju treh paralelnih pasov, ali ko si tretje podjetje lasti eno izmed štirih procesnih barv - previdnost ni odveč.
Tiskali bomo CYK. Ziher je ziher.
Medtem pa…
Kolegu, zelo obiskanemu blogarju, sem predlagal, naj napiše nekaj o tem, pa me ni fermal. Bom pa jaz, čeprav tema nima veliko skupnega z vizualnim — kvečjemu s komunikacijami. Na teden pošljem v povprečju dva nasveta na to temo.
Elektronski naslov je sicer zgolj virtualno prebivališče, pa vendar nihče ni vesel, če v nabiralnik dobi ponudbe za pranje milijonskih vsot nekdanjih zunanjih ministrov afriških držav, nakupe takšnih in drugačnih substanc itn. Vsak dan. Večkrat na dan.
1. Preventiva
Naslova svojega virtualnega prebivališča ne tipkajte brez potrebe, kar tako in vsepovprek. Ne hvalite se z njim na spletnih straneh, ki od vas ne zahtevajo te informacije. Tudi če imate pet različnih elektronskih naslovov in ste prepričani, da veste komu ste zaupali katerega od njih. Priznajte si raje, da nimate pojma, kam ste se prijavili in s katerim elektronskim naslovom. Pozorno prebirajte drobni tisk. Vsem, ki jih imate v adresarju, razni social networki pošiljajo vaša vabila. Brez vaše vednosti. Face it.
2. Sporočila, ki jih dobite z znanega naslova.
Ljudi, ki jih poznate in so njihovi naslovi v vašem adresarju: prijatelji, znanci, sodelavci, simpatizerji … V oknu “subject” je nekaj smešnega, grenko resničnega, intrigantnega ali zgolj ime sosedove crknjene krave — skratka nekaj, kar vas bo pripeljalo do ogleda ali klika. OK, ljudje smo različni in me tovrstna sporočila ne motijo. Od nemuzikaličnih vaških posebnežev do PPT slajdov smejočih se mačjih in pasjih mladičev, globokih resnic o življenju ali koledarjev, v katerih nastopajo pnevmatike. Moti me, ko so naslovljena na nesrečnika katerega ime, vzdevek ali priimek se začne z prvo črko abecede v adresarju pošiljateja, vsi ostali smo pa v “cc” oknu. Vsem na ogled. Z nesrečnikom, čigar ime, vzdevek ali priimek je v oknu “to”, vred.
Nasvet: Karkoli že pošiljate več ljudem, ki se med seboj ne poznajo - vse naslovite v “bcc” oknu.
Nasvet plus: Če že, raje pošljite link na stran, kjer velika datoteka čepi in čaka radovedneže, kot pa da jo pretočite na lasten disk in jo pošiljate najmanj kot lastno avtorsko delo. (Zakaj? Glej točko 4.)
3. “Fwd: hahaha!!!!!!!!!”
In ker je med naslovniki iz točke 2. vedno kakšen, ki se je tolkel po kolenu in se valjal po tleh zaradi smeha, grenke resnice, intrige, ali tiste krave — bo posredoval sporočilo svojim prijateljem, znancem, sodelavcem, simpatizerjem. In seveda ne bo zbrisal(a) dosedanjih naslovnikov.
Nasvet: Če posredujete nekaj, kar se vam zdi vredno posredovanja - zbrišite dosedanje prejemnike. Pred tem preverite, ali je tisti, ki mu posredujete, v isti adremi kot vi, saj je to, kar mu ravnokar posredujete, morda že videl. Se zgodi.
4. Loading…
Nimamo vsi širokopasovnega dostopa. Če v studiu dobim datoteko, veliko cca. 20 mega, to ni problem. Problem nastane, ko pridem domov in želim prečekirati elektronsko pošto na skromnih 1 mega dostopa. Če tistih 20 mega po prejetju nisem zabrisal s serverja, jih doma fašem še enkrat. In Mail reče: “Fetching new…….”
Nadaljujte v komentarjih.
PS: in medtem, ko čakam na lekturo, prileti tole:
Šment, je že prepozno!
Poigravanje z imenom mesta v njegovi grafični podobi je očitno postalo nekakšen hit.
Naprimer.
It is a joke. (gospod Pal: To je šala)
